Odpuščanje in moralna solidarnost

Avtorji

  • Alice MacLachlan
  • Božidar Kante

Ključne besede:

odpuščanje, odpuščanje tretje strani, moralna solidarnost

Povzetek

Kategorično zanikanje odpuščanja tretje strani predstavlja skrajno individualističen pristop do moralnega popravka. Takemu pristopu spodleti pri priznanju pomembnih vlog, ki jih igrajo priče, gledalci, koristniki in drugi, ki so solidarni s primarno žrtvijo in hudodelcem. V tem članku dokazujem, da posebna pravica do odpuščanja ali zadržanja odpuščanja ni univerzalna, vendar pa tudi ni omejena zgolj na žrtve. Ne le da lahko moralno osmislimo nekatera dejanja in izjave tretje strani, ki imajo obliko »Lahko ali ne morem odpustiti ...«, temveč jih moramo tudi priznati kot legitimne primerke odpuščanja tretje strani. Skrb za avtonomijo primarne žrtve si prizadeva pretirati potrebo po moralni obzirnosti, medtem ko zanemarja, kako so drugi poklicani, da podprejo in posredujejo za žrtve nasilja in zatiranja. Zagovarjam previdno razširitev žrtvine posebne pravice do odpuščanja, tako razširitev, ki utemeljuje odpuščanje v dvojnem odnosu simpatične identifikacije in pozorne skrbi. Ko sledim nedavnemu delu Jean Harvey, imenujem ta odnos moralno solidarnost. Dalje, dokazujem, da obstajajo pomembni moralni in politični razlogi za priznanje odpuščanja tretje strani; ti razlogi so posebno razvidni v kontekstih zatiranja. Zavrnitve tretje strani, da bi odpustila, dejansko utegnejo imeti poseben moralni pomen. V situacijah zlorabe, zatiranja in pokvarjenega samospoštovanja utegnejo zavrnitve tretje strani ščititi delovanje žrtev, ki preveč zlahka odpuščajo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

30.11.2010

Številka

Rubrika

Prevod

Kako citirati

MacLachlan, A. (2010). Odpuščanje in moralna solidarnost (B. Kante, Prev.). Analiza: časopis za kritično misel, 14(3), 57–67. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/7005