Meritve ter opazljivo in neopazljivo v znanosti

Avtorji

  • Miklavž Vospernik Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru

Ključne besede:

razlikovanje med teorijskim in opazljivim, meritve, pozitivizem, redukcija na opazljivo

Povzetek

Pozitivistično razlikovanje med teorijskim in opazljivim v znanosti je vsaj posredno plod splošnega pozitivističnega verifikacionističnega epistemološkega programa. Znotraj znanosti so namreč pozitivisti splošno zahtevo po preverljivosti razumeli kot redukcijo na tisto, kar je zdravorazumsko neposredno opazljivo s pomočjo naših čutil. Zdravorazumsko neposredno opazljive bitnosti naj bi bile tisto, o čemer naj bi brez večjih dvomov vedeli, in tisto, kar naj bi brez dvoma obstajalo neodvisno od nas; sodbe o bitnostih, kot so elektroni, električno polje itd., pa naj bi dobile svoj pomen šele po uspešni redukciji (na opazljivke). Če bi bilo temu tako, se lahko vprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi splošno pozitivističen verifikacionističen epistemološki program in njegovo tezo po preverljivosti sodb uporabili pri analizi meritev? Ali bi tudi to vodilo do pozitivistične zdravorazumske nedostopnosti čutom, osnovane na delitvi na opazljivo in neopazljivo? V pričujočem članku bomo pokazali, da temu ni tako. Pri tem se bomo oprli na analizo najbolj razvite teorije meritev, ki, vsaj kar se tiče splošnega verifikacionističnega programa, to je zahtev po preverljivosti sodb, gotovo deli pozitivistične korenine. Gre za teorijo meritev Briana Ellisa (Ellis, 1966).

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

31.12.2005

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Vospernik, M. (2005). Meritve ter opazljivo in neopazljivo v znanosti. Analiza: časopis za kritično misel, 9(4), 3–22. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6950