Meritve ter opazljivo in neopazljivo v znanosti
Ključne besede:
razlikovanje med teorijskim in opazljivim, meritve, pozitivizem, redukcija na opazljivoPovzetek
Pozitivistično razlikovanje med teorijskim in opazljivim v znanosti je vsaj posredno plod splošnega pozitivističnega verifikacionističnega epistemološkega programa. Znotraj znanosti so namreč pozitivisti splošno zahtevo po preverljivosti razumeli kot redukcijo na tisto, kar je zdravorazumsko neposredno opazljivo s pomočjo naših čutil. Zdravorazumsko neposredno opazljive bitnosti naj bi bile tisto, o čemer naj bi brez večjih dvomov vedeli, in tisto, kar naj bi brez dvoma obstajalo neodvisno od nas; sodbe o bitnostih, kot so elektroni, električno polje itd., pa naj bi dobile svoj pomen šele po uspešni redukciji (na opazljivke). Če bi bilo temu tako, se lahko vprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi splošno pozitivističen verifikacionističen epistemološki program in njegovo tezo po preverljivosti sodb uporabili pri analizi meritev? Ali bi tudi to vodilo do pozitivistične zdravorazumske nedostopnosti čutom, osnovane na delitvi na opazljivo in neopazljivo? V pričujočem članku bomo pokazali, da temu ni tako. Pri tem se bomo oprli na analizo najbolj razvite teorije meritev, ki, vsaj kar se tiče splošnega verifikacionističnega programa, to je zahtev po preverljivosti sodb, gotovo deli pozitivistične korenine. Gre za teorijo meritev Briana Ellisa (Ellis, 1966).
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2005 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.