Smrt
Ključne besede:
življenje, smrt, vrednosti, Epikur, Lukrec, deprivacijska opredelitev, asimetrija pretekle in prihodnje neeksistence, osebna identitetaPovzetek
Avtor v članku kritično pretrese najbolj znane argumente, ki poskušajo dokazati, da smrt za osebo, ki umre, ni nekaj slabega, in pokaže, da nobeden od njih ni veljaven. To pomeni, da je smrt, vsaj v običajnih okoliščinah, za osebo, ki je umrla, zares nekaj slabega. Avtor ugotavlja, da Williamsu ne uspe pokazati, da bi bilo večno življenje nevzdržno in da bi smrt po dovolj dolgem življenju pomenila olajšanje. V nadaljevanju članka je znani Epikurjev argument proti strahu pred smrtjo razdeljen na dva sorodna, pa vendar različna argumenta. Avtor pokaže, da je prvi osnovan na neresnični ali vsaj vprašljivi teoriji vrednosti, drugi pa predstavlja resen intelektualni izziv. Podrobno so prikazani tudi različni odgovori na Lukrečev argument iz asimetrije pretekle in prihodnje neeksistence. Avtor meni, da nobeden od odgovor ni povsem zadovoljiv. Na koncu članka avtor obravnava in zavrne “matematični argument” proti strahu pred smrtjo kot neveljaven.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2004 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.