Fundacionalizem
Ključne besede:
spoznavna teorija, fundacionalizem, internalizem, DescartesPovzetek
Fundacionalizem poskuša utemeljiti spoznanje v prepričanjih o naših senzornih stanjih, o čutnih podatkih in o načinih, kako se nam kaj pojavlja. Osnovna motivacija fundacionalizma je v tem, kako najti taka prepričanja, ki bi bila nepopravljiva, saj so lahko samo taka prepričanja samoupravičena, to je temeljna. Odkritje samoupravičenih prepričanj je nujno za zaustavitev epistemološkega regresa v postopku upravičenja. Kaj v epistemološkem smislu še pridobimo z zaustavitvijo regresa? Prepričanja, kako se nam kaj pojavlja oziroma zdi – pa naj bodo še tako nepopravljiva – navzlic temu ostajajo le prepričanja o stanjih subjekta. Njihovo nepopravljivost dosežemo le tako, da opustimo kakršnokoli vsebino. Zato ni jasno, kako bi taka prepričanja lahko tvorila temelj našega spoznanja. V naših prepričanjih o tem, kako se nam kaj pojavlja, smo dejansko nezmotljivi, vendar iz tega nikakor še ne sledi, da smo nezmotljivi glede tega, kakšne so stvari v resnici. Prepričan sem tudi, da imajo prav tisti kritiki fundacionalizma, ki trdijo, da temeljnih prepričanj, kakršna si zamišljajo fundacionalistične teorije, sploh ni. V normalnih življenjskih in epistemičnih okoliščinah nimamo nikakršnih prepričanj o tem, kako se nam kaj pojavlja. Imamo zavest ali doživljaj o tem, da se nam nekaj pojavlja, vendar pa nimamo kognitivnega stanja prepričanja.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 1999 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.