Fundacionalizem

Avtorji

Ključne besede:

spoznavna teorija, fundacionalizem, internalizem, Descartes

Povzetek

Fundacionalizem poskuša utemeljiti spoznanje v prepričanjih o naših senzornih stanjih, o čutnih podatkih in o načinih, kako se nam kaj pojavlja. Osnovna motivacija fundacionalizma je v tem, kako najti taka prepričanja, ki bi bila nepopravljiva, saj so lahko samo taka prepričanja samoupravičena, to je temeljna. Odkritje samoupravičenih prepričanj je nujno za zaustavitev epistemološkega regresa v postopku upravičenja. Kaj v epistemološkem smislu še pridobimo z zaustavitvijo regresa? Prepričanja, kako se nam kaj pojavlja oziroma zdi – pa naj bodo še tako nepopravljiva – navzlic temu ostajajo le prepričanja o stanjih subjekta. Njihovo nepopravljivost dosežemo le tako, da opustimo kakršnokoli vsebino. Zato ni jasno, kako bi taka prepričanja lahko tvorila temelj našega spoznanja. V naših prepričanjih o tem, kako se nam kaj pojavlja, smo dejansko nezmotljivi, vendar iz tega nikakor še ne sledi, da smo nezmotljivi glede tega, kakšne so stvari v resnici. Prepričan sem tudi, da imajo prav tisti kritiki fundacionalizma, ki trdijo, da temeljnih prepričanj, kakršna si zamišljajo fundacionalistične teorije, sploh ni. V normalnih življenjskih in epistemičnih okoliščinah nimamo nikakršnih prepričanj o tem, kako se nam kaj pojavlja. Imamo zavest ali doživljaj o tem, da se nam nekaj pojavlja, vendar pa nimamo kognitivnega stanja prepričanja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

30.06.1999

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Markusović, A. (1999). Fundacionalizem. Analiza: časopis za kritično misel, 3(1), 18–33. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6694