Hume in Kant

Povzetek

Kaj ponudi Kant v Prolegomenah takrat, ko si zastavi vprašanje: “Kako je možno čisto naravoslovje?” (Kant, 1999: §§ 14-35) Kantov odgovor na Humovo tezo, da vzročnost ni odnos med predmeti, ampak odnos, ki ga vzpostavi naš razum na osnovi ponavljajočih se izkušenj, je utemeljen na razlikovanju med zaznavnimi in izkustvenimi sodbami. Hume je dopuščal le prve, zaznavne sodbe, in je zato lahko ugotovil le, da so ponavljajoča se sosledja nujni in zadostni pogoj za to, da naš razum tvori vzročne sodbe. Kant je z uporabo izkustvenih sodb lahko pokazal, da je opazovano sosledje nujni, vendar ne tudi zadostni pogoj za vzročne sodbe. Res je, da zaznavne sodbe zagotavljajo vsebino, vendar pa nimajo objektivne veljavnosti, kot jo imajo izkustvene sodbe. Zato vzročnost ni stvar zaznavnih sodb in imaginacije, ampak zaznavnih sodb in apriornega pojma.