Ironični popravki kompleksnih vizualnih metafor

Povzetek

Tradicionalna literarna kritika se ukvarja z metaforami v tekstu. Sedanji teoretiki pojmovne metafore razpravljajo, ali metafora lahko obstaja v slikah. Obstaja seveda dolga tradicija ilustrirane književnosti, besedil, ki jih spremljajo slike. Ta prispevek domneva, da metaforične slike obstajajo in preučuje odnos med slikami in besedilom v delih Williama Makepeaca Thackerayja, romanopisca iz 19. stoletja, čigar ilustracije nudijo pojasnitev in skozi prefinjen sistem s tem povezanih metafor ironičen komentar besedila. Metafore v ilustracijah segajo od preprostih do zapletenih, natančna analiza pa pokaže, da so integralen del naracije in jih dodajo globino in pomen. Postmoderni avtorji in umetniki uporabljajo gradiva in tehnike prejšnjih generacij, da bi komentirali evolucijo postmodernega sveta. Drugi del prispevka preučuje, kako z viktorijanskimi vizualnimi metaforami ravna Edward Gorey, ameriški karikaturist 20. stoletja. Njegova privlačnost je njegov slog, naenkrat premišljen, nevaren in znan, staromoden v pojavnosti, vendar moderen po tematiki in manipulira z viktorijanskimi motivi in grozljivim okoljem ter se okorišča z inherentno grožnjo v znanem. Gorey v veliki meri in učinkovito uporabi simbole, znake in ikone iz utrjenega slovarja tako, da spremeni kontekst in jih nenadno postavi enega poleg drugega. Z vizualnimi pesmimi, šalami in satirami je Goreyjevo delo metafora za naš čas in kaže temno spodnjo stran površine dnevnega življenja.