Argument med obliko in vsebino

Povzetek

Prepričevalnost je osrednji normativni pojem v sodobni neformalni logiki: argument je dober, kadar sprejemljive (S) in relevantne (R) premise nudijo zadostno (Z) osnovo za sprejetje sklepa. V članku zagovarjam tezo, da se kriterij SRZ sklada s pogoji »širokega« logičnega sledenja. Po klasični oznaki sledenje nujno ohranja resnico samo zaradi logične oblike premis in sklepa. Široko logično obliko dobimo, če obravnavamo ponavljajoče se vsebinske izraze v argumentu kot spremenljivke. Sklep potem sledi, če je shematski, posplošeni pogojnik, v katerem je antecedens konjunkcija premis, sklep pa konsekvens, sprejemljiv (tu se opiram na nekatere zamisli Davida Hitchcocka o materialni posledici). Pogojnik zatrjuje, da ni mogoče (v nekem ožjem in ovrgljivem smislu), da bi bile premise sprejemljive, sklep pa ne. Široko sledenje se sklada s kriterijem SRZ in ohranja jedro relacije logične posledice (sklep je non sequitur, če najdemo protiprimer). Široka oblika prenaša sprejemljivost zaradi široke logične oblike (relevanca), zveza med premisami in sklepom pa ima določeno (čeprav ovrgljivo) modalno moč (zadostnost). Zato gre tudi pri neformalni logiki za preučevanje odnosa sledenja (v širokem smislu) in logične oblike (v širokem smislu), torej za logiko (v pravem smislu).