Fenomenologija zavesti (Husserl, Merleau-Ponty in sodobne nevroznanosti)

Povzetek

Zavest je eno najbolj skrivnostnih in hkrati temeljnih področij filozofije duha. Čeprav sodobne nevroznanosti ponujajo zmeraj natančnejše opise možganskih procesov, ostaja vprašanje, kako ti procesi ustvarjajo subjektivno izkustvo – občutja, barve, bolečino – odprto. V članku se posvečam fenomenološkemu pristopu, ki ga je zasnoval Edmund Husserl in ga je pozneje razvil Maurice Merleau-Ponty. Fenomenologija zavesti ne obravnava kot zaprt notranji proces, temveč kot intencionalno usmerjenost k svetu, kjer pomen nastaja v sami izkušnji. Poseben poudarek je namenjen tudi Merleu-Pontyjevemu razumevanju telesa kot »živega telesa«, ki je pogoj zaznavanja in naše umeščenosti v svet. V nadaljevanju obravnavam problem takšnosti – vprašanje, kako subjektivna doživetja presegajo objektivne opise – in pokažem, da fenomenološki pristop odpira prostor za dialog s sodobnimi teorijami, kot so utelešena kognicija, enaktivizem in nevroznanost. Članek pokaže, da fenomenologija ne ponuja dokončnega odgovora na vprašanje zavesti, ampak jo lahko razumemo kot dopolnilo sodobnim znanostim, ki omogoča celovitejši vpogled v naravo zavesti.