Analiza Vebrovega estetskega doživljaja

Povzetek

 Vsak človek je tekom lastnega obstoja deležen estetskega doživljanja. Vsakdanja izkušnja lepote in umetnosti nam je samoumevna. France Veber pa se je v svoji obsežni monografiji Estetika lotil ravno tega. Do tega ne pride samo pri umetniških delih, temveč tudi pri vsakodnevnih predmetih, kot so recimo oblačila, avtomobili ipd. O lepoti govorimo tudi pri naravnih pojavih. So pa te sodbe precej nezanesljive, saj se lahko zgodi, da nam je neka stvar v določenem trenutku lepa, čez nekaj časa pa nam postane nepomembna oz. celo manjvredna. Ali obratno. Recimo, Van Goghove slike v njegovem času niso bile kaj prida popularne, zdaj pa ga dojemamo kot enega največjih slikarjev vseh časov. Torej stvar lepote ni samo lepotna in umetna zadeva, temveč temelji tudi na »človekovem bivanju«, kot se izrazi Pirjevec. V članku bomo obravnavali Vebrovo estetsko misel in govorili o tem, kakšna so lahko estetska doživljanja in izkustva lepega, ter o tem, kaj našim tovrstnim doživljajem botruje. S pomočjo Vebrove terminologije bomo skušali odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je doživljanje in kaj pomeni intencionalnost doživljanja, hkrati pa bomo razmišljali o možnosti obstoja nepristnih doživljanj.