Aristotel kot multiseksist

Avtorji

Ključne besede:

Aristotel, seksizem, multiseksizem, spol, feministična filozofija znanosti, biologija, metafizika, interpretacija, antična filozofija

Povzetek

Prispevek obravnava vprašanje Aristotelovega seksizma z vidika sodobnih pojmovanj spola, znanosti in epistemološko odgovorne interpretacije. Izhaja iz teze, da njegov seksizem ni enodimenzionalen pojav, temveč kompleksen sistem večplastnih, tj. bioloških, političnih, filozofskih in metafizičnih perspektiv, ki strukturirajo njegovo razumevanje narave in družbe. S tem uvaja pojem multiseksizma, ki označuje prepletenost različnih kontekstualnih oblik spolne asimetrije v Aristotelovem filozofskem in znanstvenem sistemu. Analiza pokaže, da Aristotelova hierarhija med moškim in žensko ni le ideološka, temveč globoko vpisana v njegov znanstveni aparat, v koncepcijo narave, gibanja in teleologije. Članek opozarja, da razprava o Aristotelovem seksizmu ni vprašanje moralne sodbe, temveč metodološko vprašanje interpretacije: kako brati filozofske in znanstvene koncepte, ki so zgodovinsko pogojeni, ne da bi jih reducirali na sodobne normativne kategorije. Prispevek s tem odpira troje ključnih razmislekov: (1) o vlogi spola v Aristotelovi biologiji in metafiziki; (2) o epistemoloških dilemah feministične filozofije znanosti pri interpretaciji klasičnih tekstov; ter (3) o možnostih reinterpretacije Aristotelove misli onkraj spolno hierarhičnih struktur. Cilj razprave je pokazati, da razumevanje Aristotela kot »multiseksista« ne pomeni zgolj kritike, temveč ponuja orodje za natančnejšo analizo zgodovinskih temeljev spolne diferenciacije v zahodni misli.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

31.12.2025

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Vezjak, B. (2025). Aristotel kot multiseksist. Analiza: časopis Za kritično Misel, 29(2), 131–152. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/5855