Razumem zgodbo – razumem svet?
Razumevanje kot epistemska vrednost fikcije
Ključne besede:
fikcija, literarni kognitivizem, razumevanje, propozicionalno védenje, epistemska vrednostPovzetek
Sodobne razprave v analitični filozofiji fikcije so se oblikovale okrog vprašanja o epistemski vrednosti literarnih del. Članek skuša s tezo, da je epistemski doprinos literature bolje kot v iskanju golih dejstev iskati v razumevanju, premostiti prepad med optimističnimi literarnimi kognitivisti in skeptičnimi antikognitivisti. Temelj predstavlja razlikovanje med propozicionalnim védenjem in razumevanjem, ki ga literarna dela omogočajo tudi v nerealističnih žanrih. Razumevanje bo obravnavano kot samostojen epistemološki pojem, ki ni ena izmed vrst védenja. Pri tem se opiram na sodobne neokognitivistične pristope (Mikkonen, Ferran), ki razumevanje obravnavajo kot osrednjo epistemsko vrlino, ter na kritiko estetske razmejitve med filozofijo in literaturo (Vidmar Jovanović). V zadnjem delu članka so analizirani estetski ugovori proti kognitivizmu (Lamarque in Olsen), ki v epistemski vrednosti fikcije vidijo trivialnost in nevarnost, da slednjo s statusa umetniškega dela zreduciramo na didaktični pripomoček. Skušam pokazati, kako fikcija prek svoje estetske forme in kompleksnosti omogoča kognitivne pridobitve, ki presegajo didaktično vlogo.
Prenosi