Prevalence of ethical dilemmas in Slovenian family practice:

Zalika Klemenc-Ketiš; Janko Kersnik

doi:10.18690/actabiomed.12

Zalika Klemenc-Ketiš Medicinska Fakulteta Univerze v Mariboru, Katedra za družinsko medicino, Maribor
Janko Kersnik Medicinska Fakulteta Univerze v Mariboru, Katedra za družinsko medicino;Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicino.

DOI: https://doi.org/10.18690/actabiomed.12

Ključne besede: bioetika, pogostnost, družinska medicina, odnos med zdravnikom in pacientom, presečna študija

Povzetek

Pogostnost etičnih dilem med zdravniki družinske medicine v Sloveniji.
Namen: Določiti pogostnost etičnih dilem v družinski medicini.
Metode: Vprašalnik o vnaprej določenih etičnih dilemah smo po pošti poslali naključnemu vzorcu 259 slovenskih zdravnikov družinske medicine. Glavni rezultat so bili odstotki zdravnikov družinske medicine, ki so poročali o pogostnosti določene etične dileme na 5-stopenjski lestvici.
Rezultati: Slovenski zdravniki družinske medicine so o etičnih dilemah pri svojem vsakdanjem delu poročali relativno pogosto (povprečje odgovorov (± standardna deviacija) 36.2 ± 12.5 od možnih 100 to~k). Najpogostejše etične dileme so bile povezane z omejenimi finančnimi sredstvi (23,9 %), situacijami, kjer bolniki želijo zlorabiti zdravstvene usluge (20,4 %) in situacijami, povezanimi z odnosom s sekundarno ravnijo zdravstvenega varstva (20,4 %). Najredkejše etične dileme so bile: soočanje z bolniki, kjer obstaja sum na zlorabo (< 0,1 %), sporočanje slabe novice (< 0,1 %) in soočanje z mladostniki (0,7 %). Starejši zdravniki in tisti z daljšo delovno dobo so o etičnih dilemah poročali manj pogosto (32,3 ± 11,9 proti 40,1 ±
11,9, P < 0,001; 32,4 ± 11,8 proti 39,5 ± 12,2, P = 0,001). Specialisti in specializanti družinske medicine so o etičnih dilemah poročali pogosteje kot zdravniki brez specializacije, ki delajo v ambulantah družinske medicine (37,0 ± 12,6 proti 30,7 ± 10,8, P = 0,05). Specializanti družinske medicine so o etičnih dilemah poročali pogosteje kot zdravniki brez specializacije, ki delajo v ambulantah družinske medicine (39,5 ± 12,5 proti 30,7 ± 10,8, P = 0,04).
Zaključek: Etične dileme so relativno pogost del vsakdanjega dela slovenskih zdravnikov družinske medicine, še pogosteje pa se z njimi srečujejo specializanti družinske medicine.
Ugotovitve te raziskave nam sporočajo, da je izobraževanje o etičnih dilemah v okviru specializacije iz družinske medicine nujno, verjetno pa celo potrebno izboljšav.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Zalika Klemenc-Ketiš, Medicinska Fakulteta Univerze v Mariboru, Katedra za družinsko medicino, Maribor

Maribor, Slovenija. E-pošta: zalika.klemenc-ketis@uni-mb.si.

Janko Kersnik, Medicinska Fakulteta Univerze v Mariboru, Katedra za družinsko medicino;Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicino.

Maribor, Ljubljana, Slovenija.