The clinical relevance of severe thermal artefacts in specimens after LLETZ

Klinični pomen obsežno termično poškodovanih robov stožca po LLETZ

Povzetek

Namen: Pri zdravljenju ploščatocelične intraepitelijske lezije (PIL) materničnega vratu je odstranitev transformacijske cone v lokalni anesteziji z diatermično zanko (ang. LLETZ) skoraj nadomestila klasično konizacijo s skalpelom. Po LLETZ je lahko prisotna termična okvara vzorca, ki je lahko tako obsežna, da preprečuje histopatološko interpretacijo in oceno radikalnosti postopka. V literaturi je trenutno malo podatkov o prevalenci obsežnih termičnih poškodb po LLETZ in njihovi klinični pomembnosti glede potrebe po ponovni operaciji.

Metode: V retrospektivno raziskavo smo vključili 314 zaporednih bolnic, ki so bile v letu 2016 zdravljene na naši kliniki zaradi PIL, in sicer z LLETZ ali klasično konizacijo. Primarni cilj raziskave je bil ugotoviti pojavnost obsežnih termičnih poškodb robov po LLETZ in vpliv na ponovitev bolezni ali potrebo po ponovni operaciji. Sekundarni cilj raziskave je bil ugotoviti pojavnost pooperativnih in kratkoročnih zapletov. Rezultati: Zaradi PIL smo operirali 314 bolnic. V 95,2 % primerov smo naredili LLETZ, od teh smo v 89,3 % posegov opravili v lokalni anesteziji. Ponovno operacijo smo morali izvesti v 3,8 % primerov. Pozitivni ali obsežno termično poškodovani robovi so bili prisotni v 20,4 % primerov. V 10,7 % primerov so bili termični artefakti po LLETZ tako obsežni, da jih ni bilo mogoče natančno histopatološko interpretirati, vendar je v tej skupini le ena od bolnic potrebovala ponovno operacijo. Zaradi patološkega izcedka ali krvavitve je bilo v pooperativnem obdobju potrebno obravnavati 4,7 % oz. 6,7 % bolnic.

Zaključek: Čeprav je imelo približno 10 % bolnic po LLETZ–u termično obsežno poškodovane robove, so le 3 % bolnic potrebovale ponovno operacijo. Po naših izkušnjah obsežno termično poškodovani robovi niso povezani z večjo potrebo po ponovni operaciji. Za odločitev o ponovni operaciji je tako pomembnejše redno sledenje, in sicer s citološkimi brisi, testiranjem na prisotnost visokorizičnih HPV in kolposkopijo z biopsijo.