The incidence of early postoperative complications after spinal anaesthesia
Pogostost zgodnjih pooperativnih zapletov po spinalni anesteziji
Povzetek
Namen: Spinalna anestezija je učinkovita metoda področne anestezije. Namen raziskave je bil zbrati podatke o pogostosti zgodnjih pooperativnih zapletov po spinalni anesteziji v UKC Maribor. Proučevali smo vpliv spola, starosti in števila poskusov vstavljanja spinalne igle na pogostost zgodnjih zapletov.
Metode: V raziskavo smo vključili 90 bolnikov, ki so v spinalni anesteziji prestali operativni poseg na spodnjih okončinah. 24–72 ur po operaciji smo v obliki vprašalnika zbrali podatke o zgodnjih pooperativnih zapletih, zbirali pa smo tudi podatke o tehničnih težavah, povezanih s spinalno punkcijo.
Rezultati: Med 90-imi bolniki jih 23 (25,5 %) ni navajalo nikakršnih zapletov. Najpogostejša zapleta sta bila mravljinčenje v spodnjih okončinah (43 %) in slabost (31 %). Bolečina v hrbtu je bila prisotna pri 21 % bolnikov, glavobol pri 18 %, vrtoglavica pri 19 %, dvojni vid pri 13 %. Glavobol, dvojni vid in vrtoglavica so bili pogostejši pri ženskem, bolečina v hrbtu pa pri moškem spolu. Pojavnost zapletov je naraščala s starostjo, še posebej dvojni vid, bruhanje in vrtoglavica. Višja pojavnost zapletov je bila pri tistih, kjer je za doseganje učinkovite spinalne punkcije spinalna igla bila vstavljena tri- ali večkrat.
Zaključek: Študija kaže, da se zgodnji pooperativni zapleti po spinalni anesteziji pogosteje pojavljajo pri ženskem spolu in pri bolnikih, starejših od 55 let. Večina bolnikov je tožila za mravljinčenjem v spodnjih okončinah, vrtoglavico in slabostjo. Pogostost poznih zapletov je bila višja pri bolnikih, pri katerih je bila za učinkovito spinalno punkcijo igla vstavljena tri- ali večkrat.
Prenosi
