A Comparison of Incidence of Patient Aggression in the University Psychiatric Clinic Ljubljana and at the Department of Psychiatry of the University Medical Centre Maribor

Primerjava pojavnosti agresije bolnikov v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana in na Oddelku za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor

Povzetek

Namen: Agresivno vedenje, s katerim se srečujemo pri obravnavi oseb z druševno motnjo, predstavlja izziv in hudo obremenitev za zdravstveno osebje. V raziskavi smo primerjali pojavnosti in posledice agresije na Oddelku za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Primerjali smo pogostost agresivnosti moških in žensk, bolnikov s shizofrenijo in ostalimi diagnozami, predhodno in prvič agresivne bolnike ter pogostost uporabe posebnih varovalnih ukrepov med obema ustanovama.

Metode: Raziskava je bila retrospektivna. Iz dokumentacije vseh bolnikov, ki so bili v obdobju med 1. 1. 2012 in 31. 6. 2012 hospitalizirani v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana in na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor, smo identificirali tiste z agresivnim vedenjem in zanje pridobili socio-demografske podatke, diagnozo, število hospitalizacij, prisotnost alkohola ali psihoaktivnih substanc in pogostost agresivnega vedenja. Za oceno agresivnega vedenja smo uporabili lestvico očitne agresije.

Rezultati: 147 bolnikov je izpolnjevalo kriterije za agresivno vedenje. V pogostosti agresivnosti med spoloma in pri različnih diagnozah nismo opazili statistično pomembne razlike, prav tako tudi ne pomembne razlike v uporabi posebnih varovalnih ukrepov. Statistično pomembna razlika (p ≤ 0,01) pa je bila v pogostosti agresivnosti pri bolnikih s predhodnim agresivnim vedenjem v primerjavi z bolniki, ki predhodno niso bili agresivni.

Zaključki: Raziskava je v obeh ustanovah ugotovila primerljivo stopnjo agresivnosti bolnikov, njihovo primerljivost med spoloma in pogostost uporabe posebnih varovalnih ukrepov. Od štirih hipotez sta bili potrjeni dve, in sicer, da so bolniki s predhodnim agresivnim vedenjem v zdravstveni ustanovi pogosteje agresivni kot tisti, ki tega vedenja niso izkazali, ter da je pogostost uporabe posebnih varovalnih ukrepov primerljiva med obema ustanovama.