Pulse pressure in patients with arterial hypertension in Slovenia:

Marjetka Pal; Marjan Pajntar; Brane  Leskošek; Jože Drinovec; Polonca Ferk

doi:10.18690/actabiomed.53

Marjetka Pal Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo
Marjan Pajntar Zdravniška zbornica Slovenije
Brane Leskošek Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko
Jože Drinovec Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za klinično farmakologijo in Katedra za interno medicino
Polonca Ferk Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo

DOI: https://doi.org/10.18690/actabiomed.53

Ključne besede: pulzni tlak, arterijska hipertenzija, epidemiologija, Slovenija

Povzetek

Pulzni tlak pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji

Namen: Namen naše študije je bil določiti porazdelitev pulznega tlaka (PP), sistoličnega (SBP) in diastoličnega (DBP) krvnega tlaka v odvisnosti od spola in starosti ter ugotoviti odnos med PP, SBP in DBP. Analizirali smo podatke za 19972 bolnikov z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji.

Metode: Podatke o meritvah arterijskega krvnega tlaka (SBP, DBP) na nadlahti smo pridobili pri več kot 360 družinskih zdravnikih iz zdravstvenih kartotek bolnikov. Večino podatkov smo zbrali v obdobju 2002-2006.

Rezultati: Povprečen PP je bil (71,2 ± 16,9) mmHg, povprečen SBP (172,8 ± 18,1) mmHg in povprečen DBP (101,6 ± 10,4) mmHg. Analiza z linearno regresijo je pokazala statistično značilno povezavo PP tako s starostjo (p < 0,001) kot tudi s spolom (p < 0,001). Pulzni tlak je naraščal s starostjo, pri moških in ženskah podobno. Ženske so imele statistično značilno višji PP (p < 0,001) kot moški v starostnem obdobju 35-65 let, razlika pa je bila manj izrazita po 80. letu starosti. Pulzni tlak je v črki U podobnem odnosu z DBP ter v skoraj linearnem odnosu s SBP.

Zaključek: Rezultati naše študije kažejo, da je PP pri slovenskih bolnikih z arterijsko hipertenzijo odvisen tako od spola kot od starosti bolnika, na osnovi česar želimo spomniti na pomen upoštevanja PP pri načrtovanju antihipertenzivnega zdravljenja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Marjetka Pal, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo

Maribor, Slovenija.

Marjan Pajntar, Zdravniška zbornica Slovenije

Ljubljana, Slovenija.

Brane Leskošek, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko

Ljubljana, Slovenija.

Jože Drinovec, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za klinično farmakologijo in Katedra za interno medicino

Maribor, Slovenija.

Polonca Ferk, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo

Maribor, Slovenija.