Internal carotid artery plication following carotid endarterectomy: our experience

Plikacija notranje karotidne arterije: naše izkušnje

Povzetek

Plikacija notranje karotidne arterije: naše izkušnje

Namen: Namen: Zožitev notranje karotidne arterije lahko povzročita elongacija ali pentljavost arterije. Kirurško je tako stanje mogoče popraviti  s plikacijo. Namen raziskave je predstavitev naših izkušenj pri plikaciji notranje karotidne arterije po opravljeni endarteriektomiji (CEA).

Metode: Raziskava je bila retrospektivna in je zajela bolnike v letih od 2000 do 2006. Vključenih je bilo 323 bolnikov (v poprečju starih 67 let),  pri katerih je bilo opravljenih 376 posegov (CEA). Indikacije za poseg so bile pri 34 bolnikih (9 %) ipsilateralna možganska kap, pri 81 bolnikih  (21,5 %) TIA, pri 15 bolnikih (4 %) amaurosis fugax, 246 bolnikov (65,5 %) pa je bilo asimptomatskih. Pri vseh bolnikih so bile pred  operacijo napravljene ultrazvočna barvna dvojna doplerska preiskava ter TCD in CT preiskava. Pri vseh bolnikih je bila po operaciji v rednih  intervalih opravljena barvna dvojna doplerska ultrazvočna preiskava. Uporabljena je bila konvecionalna kirurška tehnika z zapiranjem arterije z  dakornsko krpo. Pri 32 bolnikih (8,5 %) je bila napravljena plikacija notranje karotidne arterije. Zgodnji pooperativni rezultati so bili ocenjeni  na osnovi embolizacij, ugotovljenih s TCD (> 25 embolov na katerikoli 10-minutni interval), pooperativne kapi ali smrti. Sekundarna ocena je  temeljila na oceni pooperativne zožitve (> 50 %), poškodb možganskih živcev in drugih zapletov, povezanih s kirurškim posegom.

Rezultati: Pri 32 bolnikih, kjer je bila opravljena plikacija, ni bilo intra ali pooperativnih zapletov. Pri 1 bolniku (3,1 %) se je rezidualna zožitev  pokazala teden dni po posegu, pri 2 (6,2 %) kasneje. Noben bolnik v tej skupini ni umrl. Pri ostalih 344 bolnikih sta 2 bolnika po posegu  umrla (0,6 %), 7 pa jih je dobilo možgansko kap (2 %). 1 bolnik v prvi skupini (3,1 %) in 18 bolnikov v drugi skupini (5 %) je po posegu zaradi  povečanega števila embolov prejelo dekstran. Razlika ni bila statistično pomembna (hi kvadrat = 0,27, p > 0,5). Tudi v pogostnosti rezidualnih  zožitev med skupinama ni bilo statistično pomembnih razlik (hi kvadrat 0,1, p > 0,5).

Zaključek: Raziskava je pokazala, da je plikacija notranje karotidne arterije po opravljeni endarteriektomiji s predstavljeno kirurško tehniko  varen postopek. V naši raziskavi ta postopek ni bil povezan s povečano pogostnostjo zapletov.