Use of Peripheral Venous Blood Gas Analysis and Oximetry to Assess Respiratory Failure in the Emergency Department

Plinska analiza periferne venske krvi in pulzna oksimetrija za oceno akutne dihalne odpovedi v urgentni ambulanti

  • Jerneja Golub Univerzitetni klinični center Maribor, Internistična nujna pomoč
  • Mario Gorenjak Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Center za humano molekularno genetiko in farmagenomiko
  • Eva Žuran Pilinger Univerzitetni klinični center Maribor, Internistična nujna pomoč
  • Amadeus Lešnik Univerzitetni klinični center Maribor, Internistična nujna pomoč
  • Andrej Markota Univerzitetni klinični center Maribor, Internistična nujna pomoč; Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za intenzivno interno medicino; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicine
Ključne besede: akutna dihalna odpoved, dispneja, plinska analiza arterijske krvi, hiperkapnija, pulzna oksimetrija

Povzetek

Namen: Diagnoza akutne dihalne odpovedi temelji na plinski analizi arterijske krvi (ABGA, iz ang. Arterial Blood Gases Analysis). Odvzem krvi za PAAK je neprijeten, ob odvzemu pa lahko nastanejo zapleti. Naš cilj je bil primerjati rezultate ABGA s plinsko analizo periferne venske krvi (PVBGA, iz ang. Peripheral Venous Blood Gases Analysis) in pulzno oksimetrijo pri odraslih bolnikih z dispnejo in/ali sumom na akutno dihalno odpoved.
Metode: Opravili smo prospektivno raziskavo, v katero smo vključili 102 bolnika (od tega 56 moških). Raziskavo smo opravili v obdobju od marca do maja 2019 na Internistični nujni pomoči. Bolnikov z izraženo hudo dihalno odpovedjo ali cirkulatorno odpovedjo nismo vključevali.
Rezultati: Ugotovili smo signifikantne pozitivne korelacije med rezultati ABGA in PVBGA (za pH ρ = 0,590, za HCO3 ρ = 0,901 in za pCO2 ρ = 0,740) ter nesignifikantne razlike med saturacijo kisika v ABGA in oksimetriji (95 % proti 94 %; p = 0,49). Ko smo od venskega pCO2 odšteli 1 kPa in venskemu pO2 dodali 4 kPa, ni bilo več statistično pomembnih razlik med perifernimi venskimi in arterijskimi pCO2 in pO2 (4,8 v primerjavi s 4,7 kPa; p = 0,26 in 9,5 v primerjavi s 8,9 kPa; p = 0,21). Zaključek: Z upoštevanjem rezultatov PVBGA in oksimetrije bi lahko pridobili dovolj podatkov za sprejemanje kliničnih odločitev pri izbrani skupini bolnikov z dispnejo in/ali dihalno odpovedjo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Jerneja Golub, Univerzitetni klinični center Maribor, Internistična nujna pomoč

Maribor, Slovenija.

Mario Gorenjak, Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Center za humano molekularno genetiko in farmagenomiko

Maribor, Slovenija.

Eva Žuran Pilinger, Univerzitetni klinični center Maribor, Internistična nujna pomoč

Maribor, Slovenija.

Amadeus Lešnik, Univerzitetni klinični center Maribor, Internistična nujna pomoč

Maribor, Slovenija.

Andrej Markota, Univerzitetni klinični center Maribor, Internistična nujna pomoč; Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za intenzivno interno medicino; Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicine

Maribor, Slovenia. E-pošta: andrej.markota@ukc-mb.si (dopisovanje)

Objavljeno
2021-11-23
Kako citirati
Golub J., Gorenjak M., Žuran Pilinger E., Lešnik A., & Markota A. (2021). Use of Peripheral Venous Blood Gas Analysis and Oximetry to Assess Respiratory Failure in the Emergency Department. Acta Medico-Biotechnica, 14(1), 41-49. https://doi.org/10.18690/actabiomed.213
Rubrike
Articles