Prispevek Slovenije na področju medicinskih raziskav / Slovenia’s contribution to world medical research

Povzetek

Prispevek Slovenije k raziskavam v medicini po svetu do sedaj še ni bil raziskan. Samo ugibanja, da slovenski zdravniki pomembno prispevajo k raziskavam v svetovni medicini, niso dovolj. Kaj je realnost? Kakšen je resničen prispevek? Z analizo objavljenih slovenskih člankov v mednarodno priznanih revijah od leta 1991 do 2009, zajetih v bazi podatkov Inštituta za znanstvene informacije (ISI) v marcu 2009, smo želeli prikazati delež Slovenije na področju medicinskih raziskav v svetu po njeni neodvisnosti v zadnjih 18 letih.

 V analizo smo vključili vseh 41 različnih področij, ki jih ISI vodi v kategoriji »medicina«. ISI zajema 2.114 revij z dejavniki vpliva, v katerih so objavljali avtorji s slovenskih institucij. Slovenija z 2. milijonoma prebivalcev predstavlja le 0,03 % celotnega svetovnega prebivalstva. Tako bi pričakovali podoben slovenski prispevek tudi na področju raziskav. V času od osamosvojitve leta 1991 do leta 2009 je bilo po svetu objavljenih 7.333.462 člankov v 2.114 mednarodno priznanih revijah na 41 medicinskih področjih; od tega je bilo 6.520 člankov iz Slovenije. Številko člankov iz Slovenije predstavlja 0,09 % vseh svetovnih objav.

Podatki so pokazali, da nekatera področja v svetovnem merilu pomembno izstopajo. Na naše presenečenje je imela vodilno vlogo pri tem medicinska informatika (0,48 %), sledijo sodna medicina (0,26 %), andrologija (0,22 %), fiziologija (0,198 %), urgentna medicina (0,16 %), porodništvo in ginekologija (0,15 %), anatomija (0,14 %) in onkologija (0,14 %). Na zadnjem mestu je tropska medicina (0,009 %), sledita ji geriatrija (0,016 %) in gastroenterologija (0,029 %).

V času samostojnosti so Slovenci objavili 6.529 medicinskih člankov. Na prvem mestu je področje onkologije s 662 članki (10,2 %), sledita klinična nevrologija s 445 članki (6,8 %) in kirurgija s 400 članki (6,1 %). Na zadnjem mestu je ponovno tropska medicina s 3 članki.

Zanimalo nas je, v katerih revijah so bile objave najpogostejše in koliko je bilo teh objav po posameznih revijah. Pri pregledu vseh 2.114 v analizo zajetih revij smo ugotovili, da sta le dve reviji objavili več kot 100 člankov (183 in 177 člankov). Obe izhajata v nemškem jeziku, ena zajema področje splošne medicine in druga področje fiziologije.

V petih revijah, te so s področja nevrologije, hematologije, porodništva in ginekologije, onkologije in splošne medicine, je bilo v obravnavanem obdobju objavljenih več kot 50 člankov (68, 66, 60, 55 in 52 člankov). Tri revije so izhajale v angleškem, po ena pa v nemškem in hrvaškem jeziku. Več kot desetina vseh slovenskih prispevkov (656 člankov od 6.529 ali 10,06 % ) je bila objavljena v revijah s faktorjem vpliva, večjim od 5. Raziskave v medicini niso zanimive le za raziskovalce, ampak tudi za vlado, posebej Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za zdravje. Prispevek Slovenije v svetovnem merilu, vrednoten s številom objavljenih člankov v različnih medicinskih revijah, je bil različen − od 0,009 % pri tropski medicini do 0,48 % na področju medicinske informatike.

Zavedamo se, da naš pregled ne zajema celotnega prispevka Slovenije na področju medicinskih publikacij, saj zajema samo ISI podatkovno bazo, vendar pa nam omogoča realno oceno glede objavljenih člankov v citiranih revijah, kakor tudi primerjavo v zastopanosti med posameznimi medicinskimi področji. Ker ISI podatkovna baza zajema večino prispevkov, lahko zaključimo, da gre za prikaz dejanskega stanja.

V bodoče bo potrebna natančna analiza po posameznih medicinskih področijh. Ugotoviti moramo, kaj je pomembno za nadaljnji razvoj in kakšna je bila dinamika v preteklih letih ter ali obstaja povezava med številom publikacij in raziskovalnimi projekti, tako državnimi kot  evropskimi. Odgovori na vsa ta vprašanja so pomembni za nadaljnji razvoj medicinskih raziskav na vseh področjih.

Za kvalitetne raziskave na področju medicine morajo biti izpolnjeni določeni pogoji; ti so zlasti biostatistična in finančna podpora, primernost raziskave in metodologije ter zgodnje vključevanje študentov v raziskovalno delo. Vloga vlade in ustreznih ministrstev pri oblikovanju uspešne raziskovalne politike je izrednega pomena. Pomembnejšo vlogo pri oceni dejavnikov, ki vplivajo na raziskave, morajo prevzeti razširjeni strokovni kolegiji za posamezna področja pri Ministrstvu za zdravje. Šele natančna analiza vseh dejavnikov, ki vplivajo na medicinske raziskave, je osnova za ustrezno ukrepanje in izboljšanje stanja.

V zaključku ugotavljamo, da je prispevek Slovenije na področju medicinskih raziskav po naši oceni objavljenih člankov ustrezen. Kljub temu so potrebne natančne analize, zlasti na področjih z manj objavami. Le tako lahko ugotovimo dejavnike, ki negativno vplivajo na raziskovalno dejavnost ter skušamo stanje izboljšati.

Dušica Pahor
Odgovorna urednica