Politično-geografska in demografska protislovja vojne v Ukrajini

Povzetek

Današnji rusko-ukrajinski konflikt ima daljšo predzgodovino kot posledico geopolitične umestitve Ukrajine in Rusije v mednarodni prostor po razpadu Sovjetske zveze, ki je dosegla vrhunec z izbruhom prve vojne leta 2014, po kateri je Rusija enostransko anektirala polotok Krim. Notranja nasprotja v Ukrajini so se stopnjevala s konfliktom v Donbazu, kjer je bilo leta 2015 doseženo krhko premirje, a je izven kontrole osrednje oblasti ostala približno tretjina gosto poseljenega ukrajinskega Donbaza. 24. februarja 2022 je prišlo do nove, a tokrat mnogo širše vojne, ko se je v Ukrajino neposredno, s svojo vojsko in tehniko vmešala Rusija. Namen prispevka je prikazati ključne geopolitične, politično-geografske in demografske vzroke in ozadje za današnjo vojno. Prispevek zato analizira konstitucijo ukrajinske državnosti, jezikovno in etnično ter demografsko strukturo Ukrajine, s poudarkom na vzhodnem delu države. Osrednja teza prispevka je, da je današnja vojna predvsem posledica nerešenega ruskega narodnega vprašanja iz časov razpada Sovjetske zveze.