Vojna posojila na Spodnjem Štajerskem v prvi svetovni vojni

Povzetek

Najpomembnejši finančni projekt v Avstriji med prvo svetovno vojno so bili razpisi in izvedba vojnih posojil. Pri teh akcijah se je Avstrija zgledovala po zaveznici Nemčiji. Ob razpisih so se sklicevali pri prebivalstvu na patriotizem in vdanost cesarju ter obljubljali vračilo posojenega denarja s primernimi obrestmi (6,5 % v letu 1915 in 5,5 % v letu 1916). V osmih razpisanih posojilih se je zbralo dobrih 33 milijard kron iz najrazličnejših virov. Vojno posojilo so vpisovali posamezniki, firme, javne ustanove, banke in posojilnice, zbiral se je denar v šolah in cerkvah, itd. Zgled sta jim bila tudi oba avstrijska cesarja (Franc Jožef v drugem posojilu 10 milijonov in Karel v šestem s 24 milijoni kr). Država je blagajno polnila tudi še z raznimi davki, ki pa so pri prebivalstvu vzbujali nezadovoljstvo. Padala je tudi vrednost denarja (ob koncu vojne že 150 % padec predvojne vrednosti). Kljub zelo katastrofalnemu splošnemu stanju v državi, pa je časopis »Štajerc« še vedno objavljal prav do konca vojne (oktober 1918) rezultate loterijskih žrebanj v Gradcu in Trstu.