Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji

Špela Flegar; Eva Konečnik Kotnik

doi:10.18690/rg.15.1.3623

Špela Flegar Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija.
Eva Konečnik Kotnik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija. https://orcid.org/0000-0001-5604-3534

DOI: https://doi.org/10.18690/rg.15.1.3623

Ključne besede: mladi, prostorska identiteta, regionalna identiteta, pomurska statistična regija

Povzetek

Prostorska identiteta lahko obstaja na različnih nivojih, tako na lokalnem, regionalnem kot globalnem. Če se omejimo na nivo regije, govorimo o regionalni identiteti. V Sloveniji je bilo narejenih nekaj raziskav regionalne identitete, ki se jim pridružuje pričujoča študija, izvedena na vzorcu mladih, živečih v pomurski statistični regiji. Z metodo anketiranja smo ugotovili, da se mladi, živeči v pomurski statistični regiji, v prvi vrsti prostorsko ne identificirajo kot Pomurci oziroma Pomurke. Prav tako mladi s stalnim prebivališčem v pomurski regiji izkazujejo različno stopnjo regionalne identitete v različnih identitetnih kazalnikih. Hkrati pomursko regijo vrednotijo bolj pozitivno in njene potenciale ocenjujejo višje kot anketirani mladi, živeči izven te regije.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Špela Flegar, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija.

E-naslov: spela.flegar@gmail.com

Literatura

Bernardo, F. in Palma-Oliveira, J., 2012: Place Identity: A Central Concept in Understanding Intergroup Relationships in the Urban Context. V Casakin, H. (ur.), The Role of Place Identity in the Perception, Understanding, and Design of the Built Environment (str. 35–46). Sharjah: Bentham Science Publishers.

Flegar, Š., 2020: Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji (Magistrska naloga). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Maribor.

Gostota naseljenosti in indeks feminitete, statistične regije, Slovenija, polletno. (b.d.). Pridobljeno s

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__10_05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2010S.px/ (12. 12. 2019).

Karta slovenskih narečij z večjimi naselji, 2016: Pridobljeno s https://fran.si/204/sla-slovenski-lingvisticni-atlas/datoteke/SLA_Karta- narecij.pdf (30. 12. 2019).

Keating, M., 1998: Pridobljeno s https://doi.org/10.1177/096977649800500311 (30.3.2020).

Kosi, D., 2012 Identitetne regije Slovenije (Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru). Pridobljeno s https://dk.um.si/Dokument.php?id=33940 (13. 1. 2020).

Kosi, D., 2013a: Prostorska identiteta v Sloveniji. Revija za geografijo – Journal for Geography, 8(2), 95–106. Pridobljeno s http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JLLS6NGD/78f2a120-38ad-40b0- 8dcb-440e464e72ed/PDF (28. 3. 2020).

Kosi, D., 2013b: Regionalna identiteta v Sloveniji. Dela, 39, 107–124. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YESU0NO5/5e293ac4-009f-4505- b4b2-18f244d975dd/PDF (29. 3. 2020).

Lewicka, M., 2008: Place attachment, place identity, and place memory: Restoring the forgotten city past. Journal of Environmental Psychology, 28, 209–231. Pridobljeno s http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.485.8877&rep=rep1& type=pdf (30. 3. 2020).

Stare, M., 2015: Mladi v Sloveniji na splošno zadovoljni s svojim življenjem. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5345 (10. 12. 2019).

Olaj, A., Gabrijelčič, P. in Fikfak, A., 2012: Urbani obvodni javni prostor – reka kot razvojni generator. Geodetski vestnik, 56(1), 151–168. Pridobljeno s http://www.geodetski-vestnik.com/56/1/gv56-1_151-168.pdf (30. 3. 2020).

Paasi, A., 1986: The institutionalization of regions: a theoretical framework for understanding the emergence of regions and the constitution of regional identity. Fennia, 164(1), 105–146. Pridobljeno s https://fennia.journal.fi/article/download/9052/19829 (24. 3. 2020).

Paasi, A., 2001: Bounded spaces in the mobile world: Deconstructing 'regional identity'. Tijdschrift voor conomische en Sociale Geografie, 93(2), 137–148.

Pomurska regija. (b.d.). Pridobljeno s https://www.stat.si/obcine/sl/2016/Region/Index/1 (17. 9. 2019).

Prebivalstvo po starosti in spolu, statistične regije, Slovenija, polletno. (b.d.). Pridobljeno s

https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__10_05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2001S.px/

(3. 12. 2019).

Prebivalstvo, staro 15 ali več let, po izobrazbi, petletnih starostnih skupinah in spolu, statistične regije, letno. (b.d.). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebiv

alstvo__20_soc_ekon_preb__01_05G20_izobrazba/05G2010S.px/ (20. 5. 2020).

Prebivalstvo, staro 15 ali več let, po statusu aktivnosti, spolu in starosti, statistične regije, Slovenija, letno. (b.d.). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebiv

alstvo__20_soc_ekon_preb__03_05G30_aktivnost/05G3011S.px/ (20. 5. 2020).

Prostorska identiteta. (b.d.). Pridobljeno s https://isjfr.zrc- sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/urbanisticni/iskalnik?iztocnica=prost%C3%B3rs ka%20identit%C3%A9ta#v (23. 3. 2020).

Statistične regije Republike Slovenije, NUTS 3 (12). (b.d.). Pridobljeno s https://www.stat.si/dokument/5417/NUTS3_SURS_tisk.jpg (16. 12. 2019).

Qazimi, S., 2014: Sence of place and place identity. European Journal of Social Science Education and Research, 1(1), 306–310. Pridobljeno s http://journals.euser.org/files/articles/ejser_may_aug_14/ShukranQ.pdf

(28. 3. 2020).

Raagmaa, G., 2002: Regional Identity in Regional Development and Planning. European Planning Studies, 10(1), 55–76.

Urbanistični terminološki slovar, 2015: Pridobljeno s Terminologišče, elektronski iskalnik https://isjfr.zrc-

sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/urbanisticni/iskalnik?iztocnica=prostorska%20i dentiteta#v)

(28. 3. 2020)