Etika objavljanja in raziskovanja

Standardi poročanja

Avtorji vseh prispevkov morajo zagotoviti natančen, pregleden in objektiven prikaz opravljenega dela ter utemeljeno razpravo o njegovem pomenu. Podatki, na katerih temeljijo rezultati, morajo biti predstavljeni točno, celovito in brez zavajanja. Prispevki morajo vsebovati dovolj metodoloških podrobnosti in ustrezne reference, da omogočajo preverljivost in, kjer je to mogoče, ponovljivost raziskave. Napačne ali namerno zavajajoče navedbe predstavljajo neetično ravnanje in niso sprejemljive. 

Dostop do podatkov in njihova hramba

Uredništvo si pridržuje pravico, da v postopku presoje od avtorjev zahteva vpogled v izvorne podatke, uporabljene v prispevku. Avtorji morajo biti pripravljeni zagotoviti dostop do raziskovalnih podatkov, kadar je to izvedljivo in skladno s pravnimi, etičnimi ter tehničnimi omejitvami, ter zagotoviti njihovo ustrezno hrambo še določen čas po objavi prispevka. Podrobnejše zahteve glede ravnanja z raziskovalnimi podatki so opredeljene v Navodilih o ravnanju z raziskovalnimi podatki.

Izvirnost in plagiatorstvo

Oddani prispevki morajo biti izvirno delo avtorjev.. Vsaka uporaba del drugih avtorjev, vključno z besedilom, podatki, slikami, tabelami ali idejami, mora biti jasno označena z ustreznim citiranjem. Plagiatorstvo v vseh oblikah, vključno z dobesednim ali skoraj dobesednim ali bistveno podobnim kopiranjem, neustreznim parafraziranjem, prisvajanjem rezultatov drugih raziskovalcev ter neustrezno ponovno uporabo lastnih predhodno objavljenih vsebin, predstavlja neetično ravnanje in ni sprejemljivo. 

V primeru suma plagiatorstva bodo avtorji o tem obveščeni in bodo imeli možnost razjasnitve v razumnem roku; brez ustrezne in utemeljene razlage bo prispevek izločen iz nadaljnje obravnave.

Prispevki, ki temeljijo na predhodno predstavljenih delih (npr. konferenčni prispevki, diplomska, magistrska ali doktorska dela), so lahko sprejemljivi, če je predhodna objava jasno navedena in če prispevek predstavlja vsebinsko razširjeno ali bistveno dopolnjeno različico.

Večkratna in sočasna objava

Sočasna oddaja vsebinsko enakega ali bistveno podobnega prispevka v več revijah ni dovoljena.. Avtorji praviloma ne smejo objavljati istih raziskovalnih rezultatov v več primarnih znanstvenih revijah. Objave, ki obravnavajo različne vidike istega raziskovalnega sklopa, so lahko dopustne, če so razlike jasno opredeljene in ustrezno utemeljene. 

Avtorstvo in prispevki

Avtorstvo pomeni priznanje za znanstveni prispevek in hkrati odgovornost za objavljeno delo. Kot avtorji so lahko navedeni le posamezniki, ki so pomembno prispevali k zasnovi, izvedbi, analizi ali interpretaciji raziskave ter k pripravi besedila. Avtor, ki prispevek odda, mora zagotoviti, da je seznam avtorjev popoln, pravilen in urejen v dogovorjenem zaporedju ter da so vsi soavtorji prispevek pred oddajo pregledali in odobrili.

Vsaka sprememba avtorstva po oddaji prispevka je mogoča le z utemeljenim razlogom, s pisnim soglasjem vseh vključenih avtorjev in ob odobritvi uredništva.. Spremembe po sprejetju prispevka v objavo so dovoljene le izjemoma.

Avtorstvo in soglasja soavtorjev se potrjujejo z Izjavo o prispevkih avtorjev.

Raziskave z udeležbo ljudi

Pri raziskavah, ki vključujejo ljudi ali osebne podatke, morajo avtorji zagotoviti, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z veljavno zakonodajo in institucionalnimi smernicami ter odobreni s strani ustreznih etičnih odborov. Prispevek mora vsebovati Izjavo o informiranem soglasju udeležencev, kadar je to relevantno..

Navzkrižja interesov

Avtorji morajo razkriti vsa dejanska ali potencialna navzkrižja interesov, ki bi lahko vplivala na interpretacijo rezultatov ali presojo prispevka, ter navesti vse vire financiranja raziskave. Razkritje mora biti izvedeno najkasneje ob objavi prispevka z Izjavo o navzkrižju interesov in Izjavo o financiranju.

Odločitve o objavi

Uredniki in urednice so odgovorni za sprejemanje odločitev o objavi prispevkov na podlagi njihove znanstvene kakovosti, izvirnosti, relevantnosti za področje revije ter skladnosti z uredniško politiko. Odločitve morajo temeljiti izključno na strokovnih merilih in ne smejo biti pod vplivom osebnih interesov, institucionalnih pritiskov, komercialnih dejavnikov ali drugih zunanjih vplivov. Uredniki delujejo neodvisno ter v skladu z načeli uredniške avtonomije in akademske integritete.

Poštenost in nepristranskost

Prispevki morajo biti obravnavani pošteno, objektivno in brez diskriminacije glede na spol, starost, etnično pripadnost, državljanstvo, versko ali politično prepričanje avtorjev ali njihovo institucionalno pripadnost. Uredniki presojajo prispevke izključno na podlagi njihove vsebine in znanstvene vrednosti ter skrbijo za enakopravno obravnavo vseh avtorjev v postopku objave.

Zaupnost 

Uredniki in urednice morajo zagotoviti popolno zaupnost uredniškega in reenzijskega postopka. Informacije o oddanih prispevkih, njihovi vsebini, statusu obravnave ter identiteti avtorjev in recenzentov se ne smejo razkrivati nepooblaščenim osebam. Neobjavljenih podatkov ali idej iz oddanih prispevkov uredniki ne smejo uporabljati za lastne raziskovalne ali druge namene brez izrecnega soglasja avtorjev.

Kakovost recenzijskega postopka

Uredniki so odgovorni za izbiro ustrezno usposobljenih, strokovnih in nepristranskih recenzentov ter za nadzor nad potekom recenzijskega postopka. Skrbeti morajo, da je postopek presoje pravočasen, strokoven in pregleden ter da so recenzije vsebinsko utemeljene in spoštljive. Končne uredniške odločitve temeljijo na celoviti presoji prispevka in prejetih recenzij. 

Podrobnejša pravila glede recenzijskega postopka so opredeljena v Navodilih za recenzijo.

Navzkrižje interesov

Uredniki in urednice se morajo izločiti iz obravnave prispevkov, pri katerih obstaja dejansko ali potencialno navzkrižje interesov, vključno z osebnimi, strokovnimi ali finančnimi povezavami z avtorji ali vsebino prispevka. V takih primerih uredniške naloge prevzame drug član uredništva. 

Kadar je avtor ali soavtor prispevka glavni urednik, urednik ali član uredniškega odbora revije, se mora v celoti izločiti iz postopka obravnave in odločanja o prispevku. Ob objavi se na ravni članka lahko navede, da je avtor član uredništva ter da ni sodeloval pri obravnavi prispevka.

Neetična ravnanja in pritožbe

Uredniki in urednice so dolžni ustrezno, nepristransko in pravočasno obravnavati vse sume neetičnega ravnanja, vključno s plagiatorstvom, manipulacijo podatkov, neustreznim avtorstvom ali drugimi kršitvami etičnih standardov. V takih primerih ravnajo v skladu s priporočili in smernicami COPE ter notranjimi postopki revije. 

Uredniki morajo zagotoviti tudi pošteno obravnavo pritožb avtorjev in drugih vpletenih strani ter si prizadevati za odpravo morebitnih napak, vključno z objavo popravkov, pojasnil ali umikov prispevkov, kadar je to potrebno za ohranjanje integritete znanstvenega zapisa.

Prispevek k uredniškim odločitvam

Strokovni recenzijskega pregled ima ključno vlogo pri zagotavljanju kakovosti objavljenih prispevkov ter pri podpori uredniku pri sprejemanju uredniških odločitev. Recenzenti prispevke presojajo izključno na podlagi njihove znanstvene vrednosti, izvirnosti in metodološke ustreznosti ter v okviru lastnega strokovnega znanja. Če se recenzent ne čuti dovolj usposobljenega za presojo predloženega prispevka ali pregleda ne more opraviti v dogovorjenem roku, mora o tem nemudoma obvestiti uredništvo in odstopiti od recenzije.

Zaupnost

Recenzenti morajo vse prejete prispevke obravnavati kot zaupne dokumente. Prispevkov ne smejo razkrivati tretjim osebam niti o njih razpravljati z drugimi brez izrecnega dovoljenja uredništva. Informacije, podatki ali ideje, pridobljeni v postopku recenziranja, morajo ostati zaupni in se ne smejo uporabljati za osebno, strokovno ali raziskovalno korist. Neobjavljenih del ali vsebin, razkritih v predloženem prispevku, recenzenti ne smejo uporabljati brez izrecnega soglasja avtorjev.

Nepristranskost in objektivnost

Recenzijski pregled mora biti izveden nepristransko, objektivno in strokovno. Osebna kritika avtorjev ali komentarji, ki niso povezani z vsebino prispevka, niso dopustni. Recenzenti morajo svoja mnenja in presoje izražati jasno, argumentirano in spoštljivo ter podajati konstruktivne pripombe, namenjene izboljšanju prispevka.

Navzkrižja interesov

Recenzenti ne smejo sprejeti recenzije prispevka, če obstaja navzkrižje interesov, ki izhaja iz osebnih, poklicnih, finančnih ali drugih odnosov z avtorji, institucijami ali raziskavami, povezanimi s prispevkom. O vsakem dejanskem ali potencialnem navzkrižju interesov morajo nemudoma obvestiti uredništvo in se izločiti iz postopka recenziranja.

Navedbe virov in etična odgovornost

Recenzenti morajo opozoriti na relevantna objavljena dela, ki jih avtorji niso ustrezno navedli, ter na morebitne večje podobnosti ali vsebinska prekrivanja s prej objavljenimi deli. Prav tako morajo biti pozorni na morebitne kršitve etičnih standardov znanstvenega objavljanja in o njih obvestiti uredništvo.

Revija za elementarno izobraževanje deluje v okviru Univerze v Mariboru in pri svojem delovanju dosledno upošteva načela, določena v Kodeksu etičnega ravnanja Univerze v Mariboru. Ta dokument predstavlja temeljni institucionalni etični okvir, ki usmerja ravnanje vseh udeležencev postopka znanstvenega objavljanja.

Avtorji, uredniki, recenzenti in drugi sodelujoči v procesu objavljanja so dolžni ravnati v skladu z načeli akademske integritete, odgovornosti, poštenosti, preglednosti in spoštovanja. 

Etična politika revije dopolnjuje institucionalne etične akte Univerze v Mariboru in jih ne nadomešča.. V primeru dvomov, sporov ali suma neetičnega ravnanja se poleg določb te politike uporabljajo tudi veljavni postopki in pravila Univerze v Mariboru.

Revija za elementarno izobraževanje v okviru preverjanja izvirnosti prispevkov in obravnave suma plagiatorstva, podvojene objave ali drugega nedovoljenega prevzemanja vsebin z orodjem za preverjanje podobnosti preverja vse oddane prispevke. 

Za preverjanje prispevkov v slovenskem jeziku se praviloma uporablja Detektor podobnih vsebin (DPV), za prispevke v tujih jezikih, zlasti v angleščini, pa iThenticate. Tehnično preverjanje lahko izvede uredništvo oziroma pristojna pooblaščena oseba ali organizacijska enota.

Namen preverjanja je prepoznavanje morebitnih ujemanj s predhodno objavljenimi ali drugimi dostopnimi vsebinami, ki zahtevajo dodatno uredniško presojo. Poročilo in odstotek podobnosti sama po sebi ne dokazujeta plagiatorstva ali druge kršitve raziskovalne integritete.. Končno presojo ugotovljenih ujemanj in odločitev o nadaljnji obravnavi prispevka sprejme uredništvo.

Uredniška odločitev ne temelji izključno na odstotku podobnosti ali vnaprej določenem številčnem pragu..

Če uredništvo ugotovi ujemanja, ki bi lahko vplivala na nadaljnjo obravnavo prispevka ali uredniško odločitev, avtorja seznani z relevantnimi ugotovitvami in ga pozove, naj jih pojasni v roku 15 koledarskih dni. Kadar je to mogoče, se avtorju omogoči vpogled v relevantne dele poročila oziroma se mu dovolj natančno predstavijo sporna ujemanja in viri, s katerimi se prispevek ujema. Uredništvo pojasnilo avtorja upošteva pri nadaljnji presoji.

Pri preverjanju prispevka se zagotavljajo zaupnost neobjavljenega rokopisa, omejen dostop pooblaščenih oseb ter varstvo osebnih podatkov in pravic tretjih oseb. Prispevki, poročila o podobnosti in druga dokumentacija, povezana s preverjanjem, se hranijo tri leta.

Revija za elementarno izobraževanje lahko objavi popravek, kadar se po objavi prispevka ugotovijo napake, ki ne vplivajo bistveno na znanstvene ugotovitve ali zanesljivost prispevka. Popravek se objavi kot samostojno obvestilo o popravku, ki je javno dostopno, jasno označeno in trajno povezano z izvirnim prispevkom.

V obvestilu o popravku je natančno navedeno, kateri del prispevka se popravlja, kakšna je narava napake in kakšna je popravljena vsebina. Kadar je to tehnično mogoče, se v elektronski različici članka doda opomba ali povezava na obvestilo o popravku, ki bralce opozori na njegovo objavo, pri tem pa izvirni članek praviloma ostane nespremenjen, razen če je zaradi odprave tehničnih napak potrebna posodobitev elektronske različice, pri čemer mora biti sprememba jasno označena in dokumentirana.

Uredniško opozorilo se objavi, kadar obstajajo utemeljeni sumi o morebitnih nepravilnostih v objavljenem prispevku, vendar postopek preverjanja še ni zaključen ali ni na voljo dovolj informacij za dokončno odločitev o umiku prispevka. 

Gre za začasen uredniški ukrep, ki je javno objavljen in jasno povezan z zadevnim prispevkom ter bralce opozarja na previdnost pri uporabi ugotovitev, dokler se zadeva ne razjasni. Po zaključku postopka preverjanja uredništvo opozorilo umakne, posodobi ali ga nadomesti z obvestilom o popravku oziroma umiku prispevka, če je to potrebno.

Umik prispevka se uporabi, kadar se po objavi ugotovijo resne napake ali kršitve, ki bistveno vplivajo na zanesljivost vsebine ali znanstvenih ugotovitev. Umik ne pomeni odstranitve članka iz arhiva revije.. Izvirni članek ostane dostopen zaradi ohranjanja celovitosti znanstvenega zapisa, razen kadar njegovo odstranitev zahtevajo pravni razlogi, sodna odločba ali druge izjemne okoliščine.

Za vsak umaknjen prispevek se v obvestilu o umiku jasno navede razlog za umik in kdo je postopek sprožil (uredništvo ali avtorji). Obvestilo je javno dostopno brez omejitev.

Pri obravnavi umikov revija Revija za elementarno izobraževanje ravna v skladu s smernicami COPE in drugimi uveljavljenimi mednarodnimi priporočili za ravnanje v primeru umika prispevkov, pri čemer velja:

• v elektronski različici obvestila o umiku je navedena povezava do izvirnega članka,
• na spletni strani izvirnega članka je dodana jasna povezava do obvestila o umiku,
• izvirni članek ostane dostopen, vendar je njegova PDF-različica na vsaki strani jasno označena z vodnim žigom (npr. UMAKNJENO / RETRACTED).

Obvestila o popravkih, uredniških opozorilih in umikih prispevkov se objavijo kot samostojne uredniške objave na spletni strani Revije za elementarno izobraževanje ter so jasno in trajno povezane z izvirnim prispevkom. Obvestila pripravi uredništvo revije, kadar je to primerno pa pri njihovi pripravi sodelujejo tudi avtorji ali druge vključene institucije. Končno besedilo potrdi glavni urednik oziroma uredniški odbor. 

Avtorji imajo pravico vložiti utemeljeno pritožbo na uredniško odločitev (npr. zavrnitev prispevka), kadar menijo, da je bila odločitev sprejeta na podlagi procesne napake, nepravilne uporabe uredniških meril ali druge pomembne nepravilnosti v postopku odločanja. 

Pritožba mora biti vložena pisno v roku 30 dni po prejemu uredniške odločitve. Vsebovati mora jasno in argumentirano obrazložitev razlogov za pritožbo, ki temelji na konkretnih dejstvih in strokovnih navedbah. Pritožba ne more temeljiti zgolj na nestrinjanju z recenzentskim mnenjem ali uredniško presojo.

Vložitev pritožbe ne pomeni avtomatične ponovitve recenzijskega postopka.. Glavni urednik oziroma uredniški odbor presodi utemeljenost pritožbe in preveri, ali je bil postopek izveden v skladu z uredniško politiko in načeli poštene presoje. Po potrebi lahko zaprosi za dodatno mnenje člana uredniškega odbora, pridobi dodatno neodvisno recenzijo ali preveri skladnost prvotnega postopka z uredniškimi smernicami revije.

Pritožbo praviloma obravnava oseba oziroma organ, ki ni neposredno sodeloval pri prvotni odločitvi. Vsaka oseba, pri kateri obstaja dejansko ali potencialno navzkrižje interesov, se mora iz postopka izločiti.

Odločitev o pritožbi je dokončna in zoper njo ni nadaljnjih pritožbenih možnosti v okviru revije.

Revija obravnava prijave domnevnih kršitev etičnih standardov znanstvenega objavljanja, vključno s sumi plagiatorstva, manipulacije podatkov, neustreznega avtorstva, navzkrižij interesov, kršitev avtorskih pravic ali drugih oblik neetičnega ravnanja.

Prijavo lahko vložijo avtorji, recenzenti, uredniki, bralci ali druge osebe, ki imajo utemeljen razlog za sum nepravilnosti.

Obravnavajo se lahko tudi anonimne prijave, če vsebujejo dovolj konkretnih in preverljivih informacij za začetek presoje. O utemeljenosti prijave se odloča na podlagi njene vsebine in razpoložljivih dokazov, ne glede na identiteto prijavitelja.

Po prejemu prijave glavni urednik v posvetovanju z uredniškim odborom presodi, ali prijava vsebuje dovolj informacij za začetek postopka preverjanja.

Med postopkom se zbrane informacije, dokumentacija in dokazi obravnavajo zaupno ter so dostopni samo osebam, ki jih potrebujejo za izvedbo postopka. Razkrijejo se lahko, kadar je to potrebno za pošteno obravnavo primera, sodelovanje s pristojno institucijo oziroma organom ali izpolnitev pravne obveznosti. 

Uredništvo lahko po potrebi zaprosi avtorje, recenzente ali druge vpletene osebe za dodatna pojasnila in dokumentacijo ter se, kadar je to primerno, obrne tudi na institucije, s katerimi so te osebe povezane.

Oseba, na katero se prijava nanaša, ima pravico do pojasnila in odgovora na navedene očitke. 

Pred sprejetjem končne odločitve se ji omogoči razumen rok za predložitev pisnega pojasnila. Odločitev se sprejme na podlagi vseh razpoložljivih informacij, vključno s prejetim pojasnilom. 

Če se po zaključku preverjanja ugotovi kršitev, uredništvo glede na naravo, obseg in posledice nepravilnosti določi ustrezen ukrep.

Blažje kršitve

Blažje kršitve se praviloma obravnavajo neposredno z vpletenimi osebami brez vključevanja zunanjih institucij. Uredniški ukrepi lahko vključujejo:

• opozorilo ali pojasnilo glede pravil akademskega objavljanja,
• zahtevo po popravku ali dopolnitvi prispevka,
• pisno opozorilo avtorju, recenzentu ali drugi vključeni osebi.

Hujše kršitve

V primeru hujših kršitev glavni urednik po posvetovanju z uredniškim odborom sprejme odločitev o nadaljnjih ukrepih. Ti lahko vključujejo:

• objavo obvestila o popravku, uredniškega opozorila ali obvestila o umiku prispevka v skladu s poglavjem o uredniških ukrepih po objavi,
• obvestitev institucije, s katero je avtor, recenzent ali druga vključena oseba povezana,
• začasno ali trajno omejitev možnosti oddaje prispevkov,
• posredovanje primera pristojnim strokovnim ali pravnim organom.

Postopki obravnave pritožb in prijav v Reviji za elementarno izobraževanje temeljijo na naslednjih načelih:

• nepristranskost in neodvisnost odločanja,
• izločitev oseb z dejanskim in potencialnim navzkrižjem interesov,
• zaupnost postopka in varovanje podatkov vseh udeležencev,
• možnost vseh vpletenih strani, da predstavijo svoje stališče in predložijo relevantne informacije,
• odločanje na podlagi preverljivih dejstev in razpoložljivih dokazov,
• sorazmernost ukrepov glede na naravo in težo ugotovljene kršitve,
• transparentnost izida postopka, kadar to ne nasprotuje načelu zaupnosti, varstvu osebnih podatkov ali drugim pravnim omejitvam.