Racionalizem kot temelj gramatične razlage jezika
Ključne besede:
teorija jezika, racionalizem, misel, stavek in gramatikaPovzetek
V zgodovini teorije jezika so teoretiki jezika razvili dva osnovna pristopa analize jezika in stavčnega pomena, ki izhajata iz srednjeveškega spora o univerzalijah in se v novem veku nadaljujeta v razpravah med empiristi in racionalisti. Gre za razprave med zagovorniki psihologizma in njihovimi nasprotniki, racionalisti, ki psihologizma niso zavračali kot povsem napačne doktrine, trdili so le, da psihologistična razlaga jezika ne zadošča pojasnitev resničnega pomena stavkov večnih resnic. Fregejevo vprašanje o resnici matematičnih in logičnih stavkov ni v tem kontekstu torej nič drugega kot poskus razrešitve spora o objektivnosti umevanja realnosti, na prelomu 20. stoletja ne nastopa več kot epistemološko vprašanje, ampak kot vprašanje stavčne logike, ki predstavlja osnovo sodobne filozofije jezika. Racionalistično stališče do teorije jezika sprejema tudi Chomsky, ki postavi temelj racionalističnemu pojmovanju jezika v jezikoslovju, ki jezik razume kot biološko danost, lastno človeku in ne kot napredovanje v razvoju bioloških vrst. Sestavek je predstavitev glavnih argumentov naklonjenih racionalistični interpretaciji jezika.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2013 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.