Leibniz in Kant o popolnosti in pojem piktoresknega pri Kantu
Ključne besede:
popolnost, Leibniz, Kant, piktoresknoPovzetek
Bog je po Leibnizevem pojmovanju najbolj racionalno bitje in delovalec, njegova izbira pa razloži naključen značaj sveta: ta svet je tak zaradi božje izbire, Bog pa ga je izbral zato, ker je to najboljši od vseh možnih svetov. To je najboljši od vseh možnih svetov zato, ker zajema največjo možno stopnjo bitja (realnosti) in kaže harmonijo (enotnost) največje mnogoterosti (različnosti). Vse to so značilnosti popolnosti. Popolnost je pojem, okrog katerega se vrti racionalistična slika sveta.
Kant dela vse, da bi spodkopal ta racionalistični pojem v etiki in, še posebej, v estetiki. Ena nit tega prizadevanja je vtkana v njegove premisleke in argumentacije o naravni in umetniški lepoti. V teh premislekih se popolnost umika pojmu smotrnosti, ki ga ne gre zamenjevati s prvim. Vloga smotrnosti v Kantovi estetiki ni konstitutivna, temveč zgolj regulativna, to je, »lepe umetnosti morajo biti videti kot narava, tudi če se zavedamo, da so umetnosti«. V umetniškem vrtnarstvu ne rabimo pojmov objektov in njihovih ciljev ali smotrov (kot, na primer, v arhitekturi) kot pogojev njihove ureditve, temveč moramo gledati nanje, kot da so urejeni v skladu z nekim smotrom ali intenco. Vrtovi naj bi bili področja nepravilnosti, norosti, kaosa, ruševin in muh. Vrtovi so tu »samo zato, da bi jih gledali, da bi kratkočasili upodobitveno moč v svobodni igri z idejami in brez posebnega smotra zaposlovali estetsko razsodno moč«. Gledanje vrtov nam ponuja priložnost prakticiranja svobodne igre naših spoznavnih možnosti, upodobitvene moči in razuma. Nov bojni klic je svoboda in od tu do znanega Schillerjevega rekla »da je lepota svoboda v pojavu« je zgolj majhen korak.
Poanta kantovskega pogleda na umetniške vrtove ni zgolj, da so piktoreskni (da gledamo nanje v okviru slike ali slikarstva), temveč da so dobesedno slike. Pojem piktoresknega je tako pripeljan do svoje skrajnosti: narava (umetniški vrtovi) so slike. To je eden od razlogov, zakaj se Kant skrbno izogiba rabi izraza »piktoreskno«: ni nikakršne potrebe po njegovi rabi.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2013 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.