Smoter, estetske ideje in moralnost
Ključne besede:
lepo, sublimno, estetske ideje, smotrnost brez smotraPovzetek
Ker dojetje čiste lepote vključuje cenjenje smotrnosti objekta brez smotra, postavlja cenjenje lepote umetnine kot take pred nas dilemo.
En krak dileme predlaga dojetje smotrne forme objekta ob popolnem odmišljanju dejstva, da je bil izdelek intencionalnega dejanja. V tem primeru bi umetnino obravnavali kot naravni objekt. Drug krak dileme je, da dojamemo smotrno formo umetnine kot tisto, ki kaže smotrnost brez smotra, in da nam tako spodleti cenjenje lepote umetnine. Kantova rešitev te dileme v primeru reprezentacijske umetnosti izvira iz njegovega cenjenja, kako umetnost lahko predstavlja dejanske stvari v vsakdanjem življenju, hkrati pa ima tudi razsežnost iluzije. Vzemimo kot primer umetnikovo sliko rože, ki predstavlja rožo zvesto in natančno. Tako slika kot roža, če nanju gledamo abstraktno kot čista načrta, sta lahko obe lepi in nemara lahko tvorimo enako sodbo čiste lepote glede na vsako konfiguracijo. Ko presojamo lepoto rože, upoštevajoč, da je naravni objekt, potem njena čista lepota postane predmet moralnega interesa, ker obstaja pomembna razlika med dojetjem neke forme, katere izvor ostaja nedoločen, in – nasprotno – dojetjem neke forme, za katero vemo, da vznikne naravno in zunaj sil človekovih okoliščin. Tako interpretacija je možna le, če podčrtamo razliko med pomenom presojanja lepote objekta kot naravnega objekta per se in presojanjem njegove lepote kot čistega abstraktnega načrta, popolnoma neodvisno od vsakršne obravnave njegovega izvora.
Na koncu prispevka zagovarjamo tezo, da se izkustvo sublimnega lahko zdi dejansko identično z osnovnim moralnim občutkom spoštovanja do same dolžnosti. Kant v drugi Kritiki imenuje dolžnost sublimno. Ključna točka ostaja, da je dolžnost označena kot sublimna zato, ker je izkustvo sublimnega predvsem in najprej izkustvo moči odpora do naravnih nagnjenj; in za estetsko izkustvo sublimnega, ki ga sprožijo naravni objekti, se zdi izkustvo zgolj take moči odpora, dojetega negativno in torej brez kakršnekoli predstavitve njenega izvora.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2014 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.