Pravičnost kaznovanja med zasluž(e)nostjo in ne-diskriminacijo: primer smrtne kazni

Avtorji

  • Friderik Klampfer Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

Ključne besede:

intrinzična vs. primerjalna (retributivna) pravičnost, zasluž(e)nost, nedopustna diskriminacija, smrtna kazen

Povzetek

Empirične raziskave opozarjajo, da se v državah, ki še vedno izrekajo in izvršujejo smrtno kazen, ta izreka in/ali izvršuje arbitrarno in diskriminatorno in da bodo žrtve diskriminacije, v ZDA so to v glavnem temnopolti moški s socialnega dna, za enak zločin (in ob približno enaki stopnji subjektivne krivde) obsojeni na smrt in usmrčeni s precej večjo verjetnostjo kot storilci iz drugih demografskih in/ali socialnih kategorij, recimo premožnejši belopolti moški ali ženske ne glede na raso. Veliko izrečenih in izvršenih smrtnih kazni, če ne celo vse, je, skratka, ne glede na to, ali so si jih storilci zaslužili in so zato nemara intrinzično (ali I-) pravične (o čemer v pričujočem članku tudi podvomim), primerjalno (relacijsko, ali R-) krivičnih – se pravi krivičnih z vidika načela enakosti pred zakonom, formalnega načela enake obravnave enakih primerov oziroma v primerjavi s kaznimi, ki so doletele druge, enako krive storilce enakih oziroma primerljivih kaznivih dejanj.

Članek skuša odgovoriti na tri med seboj povezana vprašanja: (a) Ali je R-krivičnost bolj ali manj naključna lastnost smrtne kazni ali pa je smrtna kazen v svetu, kakršen je noš, neizogibno taka? (b) Kako močno bi nos R-krivičnost smrtne kazni (pa tudi kazni v obče) sploh morala skrbeti? in končno, (c) Kako bi veljalo, če omenjenega pomisleka ne moremo preprosto pomesti pod preprogo, spremeniti kaznovalno politiko, to je, kakšne ukrepe smo dolžni sprejeti za omejitev in omilitev moralne škode, ki nastaja zaradi tega? S tem v zvezi zagovarjam naslednja stališča: (a) R-krivičnost smrtne kazni je znotraj bolj ali manj nespremenljivih psiholoških in socialnih danosti nemogoče izkoreniniti; (b) /‘-krivičnost je resna moralna pomanjkljivost, pred katero si ne smemo zatiskati oči; in (c) v razmerah, ko je moralno najboljša opcija (»vse izrečene in izvedene smrtne kazni so I-pravične«) neuresničljivo, smo dolžni uresničiti vsaj drugo najboljšo možnost, to je minimizirati število (žrtev) R-krivičnih smrtnih obsodb in usmrtitev – za uresničenje tega cilja pa je potrebno smrtno kazen odpraviti oz. nadomestiti z alternativnimi, blažjimi oblikami kazni.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

31.12.2014

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Klampfer, F. (2014). Pravičnost kaznovanja med zasluž(e)nostjo in ne-diskriminacijo: primer smrtne kazni. Analiza: časopis za kritično misel, 18(3), 5–26. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/7010