Stroji, mišljenje in inteligenca
Ključne besede:
umetna inteligenca, Turing, mišljenje, razumevanje, SearlePovzetek
V klasičnem tekstu s področja umetne inteligence (UI) “Stroji, ki računajo, in inteligenca”, britanskega matematika in enega pionirjev računalniških znanosti Alana Turinga, objavljenem l. 1950 v reviji Mind avtor predloži v obravnavo vprašanje: “Ali so stroji sposobni mišljenja?” Ker je bila v tistem času običajna raba besed “stroj” in “mišljenje” tako rekoč izključujoča, osnovno vprašanje nadomesti s starim Descartesovim vprašanjem o načelni možnosti smiselne besedne komunikacije stroja s človekom. Podobno tudi pojem inteligentnosti Turing izrecno povezuje s stroji le v naslovu svojega sestavka. Kljub temu so tovrstna teoretska vprašanja postalo in ostala osrednja tema nove, takrat nastajajoče smeri znanstvenega raziskovanja.
V tej kratki razpravi je moj osnovni namen pokazati, da je sposobnost mišljenja sicer potreben, ne pa tudi zadosten pogoj (umetne) inteligence. Ker sta oba pojma pogosto uporabljana kot enakovredna, še zlasti v teoretskih razpravah o možnostih in omejitvah UI, uvodoma predstavim zgodovinsko ter jezikovno ozadje te problematike. V nadaljevanju svoje poglede najprej osvetlim s pomočjo psiholoških teorij S. Freuda in C. G. Junga, zatem pa kot središčni pojem svoje argumentacije obravnavam pojem razumevanja. V zadnjem poglavju lastno razumevanje razumevanja postavim nasproti stališčem enega bolj znanih nasprotnikov Turingovih stališč, ameriškega filozofa J. Searla, ki možnost razumevanja strojem v celoti odreka.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2006 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.