Slika in resnica
Ključne besede:
smisel, korespondenca, resnica, redundantnost, WittgensteinPovzetek
V članku obravnavam Wittgensteinovo opredelitev pojma “biti resničen” iz Logično filozofskega traktata. Pokažem, da Wittgenstein v Traktatu opredeljuje resničnost nekega stavka kot uspešnost njegove korespondence s svetom, o katerem poskuša biti. Predpogoj takšne uspešnosti empiričnega stavka pa je njegova smiselnost, torej to, ali stavek prikazuje neko možno situacijo. Šele ko je ta pogoj izpolnjen, se lahko izvrši primerjava stavka z dejanskim svetom oziroma njegovim intenzionalnim delom – aktualno situacijo, ki jo Wittgenstein v Traktatu imenuje realnost [Wirklichkeit]. V tem smislu Traktat natančno opredeli, kaj pomeni, da je nek stavek resničen, če in samo če /Štoko, kot pravi, in eo ipso neresničen (= ni resničen), če in samo če ni tako, kot pravi. Ker pa vsaksmiselni stavek vsebuje tudi trditev, da dejansko je tako, kakor pravi – z nečim je tako in tako, kar Wittgenstein opredeljuje kot splošno obliko (vsakega!) stavka -, je pripisovanje resničnosti stavku bodisi redundantno, če je stavek resničen, saj že stavek sam – ne da bi mu eksplicitno pripisali vrednost resnično – trdi ravno to, kar se primeri, bodisi, v primeru, da je stavek neresničen, neuspešno, saj neresnični stavek trdi nekaj, kar je sicer možno, vendar pa je dejansko nasprotno od zatrjenega – namreč, da ni tako (in tako).
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2005 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.