Kriterij resnice in antični skepticizem
Ključne besede:
resnica, kriterij resnice, Sekst Empirik, znanje, prepričanje, upravičenje, ataraxiaPovzetek
Kar Andrej Ule imenuje dosegljivost resnice v svoji nedavni knjigi, lahko zlahka prepoznamo kot izrecni zastavek filozofskega raziskovanja v helenistični filozofiji, še posebej pri stoikih in skeptikih. Ta filozofija si zastavlja vprašanje po dosegljivosti resnice skozi postavitev vprašanja po kriteriju resnice (kriterion tes aletheias). Če želimo trditi, da je presničen, potem potrebujemo kriterij, po katerem bomo to trditev presodili. Zahteva se torej neko merilo, ki nam bo omogočilo reči, da je naše prepričanje Po p-ju upravičeno. Stoiki so bili prepričani, da je presničen tedaj, če je zaznan v jasnih in čistih okoliščinah. Kriterij ima torej status upravičitve našega prepričanja: kriterij K upraviči naše prepričanje Pglede p. Sekst Empirik je razvil različne načine, kako zavreči možnost takšnih kriterijev, nekateri so postali slavni pod opisom “Agripova trilema”. V članku poskušam pokazati, da je piranski skeptik navzlic temu, da zavrne kriterij znanja (in resnice), še vedno zavezan iskanju in doseganju resnice ter da se njegovo iskanje nadaljuje.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2005 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.