Družbeni spol in povezovalne vrline

Avtorji

  • Smiljana Gartner Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

Ključne besede:

feminizem, etika, biološki spol, družbeni spol, vrline

Povzetek

Feministke trdijo, da je moralno in politično razmišljanje (tako preteklo kot sodobno) “moško” razmišljanje. Temeljilo naj bi na posploševanju in “moški” opredelitvi konceptov. Še več, opredelitev konceptov (vključno s trditvami o človeški naravi, obnašanju, z državljanskimi vrlinami in moralnimi ter političnimi vrednotami) naj bi veljala za moške, ne pa za ženske. Omenjeno zagato lahko po mnenju feministk presežemo vsaj na tri načine. V članku smo se lotili raziskave enega izmed njih, in sicer z idejo o spolno ločenih konceptih in spolno ločeni etiki. Osrednje vprašanje tako je, ali lahko določene politične in moralne vrednote razumemo kot pojme, ki temeljijo na “ženski” bazi. Le-ta namreč pomeni, v nasprotju z “moško” opredelitvijo, simbiozo, tako imenovane “odprte” vrline pa imajo povezovalne in ne razdiralne funkcije v družbi. Če to drži, potem imamo opravka z nečim intrinzično ženskim, posledično z žensko etiko, prav tako pa tudi z žensko epistemologijo. V pričujočem članku smo prikazali, da to ni tako, saj (i) ljudi ne moremo niti biološko niti družbeno deliti zgolj na dva spola; (ii) etike skrbi, ki naj bi temeljila na “ženskem” dojemanju realnosti, ne moremo šteti za novo, samostojno in izvirno etično teorijo; in posledično (iii) vrlin ne moremo razdeliti na dva pola, ki bi se ločevala po intrinzični lastnosti, v našem primeru po biološkem ali po družbenem spolu.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

30.11.2009

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Gartner, S. (2009). Družbeni spol in povezovalne vrline. Analiza: časopis za kritično misel, 13(3), 69–85. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6848