Namišljene skupnosti in njihov moralni položaj: primer nacije
Ključne besede:
nacionalizem, nacionalni mit, konstruirana identiteta, dolžnostPovzetek
Če je pripadnost iluzorna, potem ne more nikogar zavezovati. Pripadnost “namišljeni” skupnosti je odvisna od prepričanj o zmotni, “prikrito izmišljeni” sliki svoje družbe. Do mere, v kateri je tudi nacija taka prikrito izmišljena skupnost, so domnevne dolžnosti do nje iluzorne in nične. Dokazujemo, da zmotna prepričanja o moralni dolžnosti vodijo k moralno vprašljivi praksi in nam vsiljujejo napačen red prioritet nasploh in napačno izbiro dosega naše dolžnosti. Dalje, dejstvo, da smo rojeni in socializirani v (od drugih) izmišljeno identiteto z malo možnosti izhoda, ne pelje niti k dostojanstvu niti k avtonomiji. Glede na neprijetni značaj utemeljujočih nacionalnih mitov kulturna in politična pomembnost prikrite konstrukcije lahko in pogosto tudi res naposled vodi k nevarnim izbruhom. Namišljeni značaj nacionalne skupnosti ima torej resne moralne posledice, ki delujejo proti pronacionalističnim stališčem. Ta sklep je v očitnem nasprotju z domnevami v sedanji “liberalno nacionalni” literaturi (Tamirjeva, Miller, McCormick), ki ne le ugotavlja, da je “namišljena” pripadnost neškodljiva, temveč tudi moralno privlačna, in za katero, kot pravi Tamirjeva, “življenje v skupnosti, kjer njeni člani delijo ’namišljeni’ čut za skupnost, vzbudi vzajemno odgovornost”.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2001 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.