Stopnjeviti kozmopolitizem

Povzetek

Prispevek daje odgovor na začetno dilemo pleme ali svet: nediskriminacijski kozmopolitizem (dober ali slab) ni edini tekmec nacionalizma. Dejanski nacionalisti vedo bolje kot njihovi filozofski zagovorniki: obstaja tretja opcija, koevolucija bližnjih kultur različnih etničnih skupin, ravno tako koevolucijo pa bi hoteli preprečiti. Vsi v svojih srcih globoko vemo, da konstruktivna kulturna prihodnost vsake srednjeevropske ali južnoevropske nacije ni v kakem oddaljenem kozmopolisu, temveč v samem konkretnem sodelovanju lokalnih sosednih skupnosti. Ko smo v filozofovi študiji, si to prizadevamo pozabiti, pronacionalistični filozof pa potem igra na našo pozabljivost, da bi nas soočil s svojo neprijetno dilemo: bodisi preširoko segajoč kozmopolitizem bodisi njegov cenjeni nacionalizem. Vendar pa je dilema zmotna: politično in zgodovinsko realna tretja opcija je običajno regija z dejanskim obsegom (srednja Evropa, Balkan), mnogo ožja in v tem smislu bolj “konkretna” in manj nejasna kot svet kot celota (kot bi predlagal apatridski kozmopolitizem) in širša kot posamezno etnično “pleme”. To pomeni predlagati neko vrsto kulturalističnega kozmopolitizma, ki je tesno povezan z realnostjo različnih soseščin. Posameznik značilno pripada večjemu številu prekrivajočih se, vendar ne nujno koncentričnih krogov kulturne bližine. Najširši lahko sega čez kontinente (na primer krog katoliških tradicij), medtem ko je najožji lahko omejen na kakšno precej izolirano vas s posebno mikrokulturo. Zagovornik kulturalistične kozmopolitske alternative bo storil dobro, če bo zasledoval ta širok repertoar možnosti.