Različnost sistemov kot pogoj možnosti metafore

Povzetek

V članku izpostavim različne forme, v katerih se pojavi metafora, te pa so enake formam dobesednih stavkov. Za vsako od štirih form, na katere razpade na videz ista “S je P” forma, opredelim, v čem bi bila njena metaforičnost. Pokažem, da se t.i. znanstvene metafore nanašajo na bistvene lastnosti bitnosti, za katere gre, t.i. poetične metafore pa na njihove naključne (akcidentalne) lastnosti. Pogoj možnosti kakršnekoli metaforičnosti stavkov pa jerazličnost sintaktično-semantičnih sistemov, v katerih nastopajo “imena” bitnosti, za katere gre. V vsakem od teh sistemov imajo stavki dobesedni pomen. Z nastankom popolnoma novega sistema (ki je lahko kombinacija že obstoječih) dobimo metaforične pomene, ki pa so - glede na že ustaljene sisteme - le relativno metaforični, in so pravzaprav dobesedni glede na ta novi sintaktično-semantični sistem.