Husserlova koncepcija logike

Povzetek

V prispevku orišemo razvoj Husserlovega pojmovanja logike od Filozofije aritmetike in Logičnih raziskav do njegovih poznejših del. Brentano in njegovi učenci so logiko utemeljevali v psihologiji. Tudi Husserl je bil v Filozofiji aritmetike na podobnem stališču, vendar se je pod Fregejevim vplivom odločil za kritiko psihologizma, da bi prišel do ideje čiste logike. Logika postane v tem smislu apriorna veda s posebnimi zakonitostmi in tudi absolutno veljavnostjo. Naloga izgradnje čiste logike je spoznavno teoretsko pojasniti logične ideje, pojme in zakone. S tem pa preide Husserlova koncepcija logike v fenomenološko raziskovanje jezika, se pravi, izraza in pomena. Ker logične norme v nobenem primeru ne implicirajo psihičnih dejstev, je to še dodaten dokaz, da logika ni del psihologije in da je samostojna normativna znanost. Tako Husserl nazadnje pristane na teoriji formalne logike kot normativne vede, ki je temelj vsake teorije in ima neempiričen značaj. Vprašanje pa seveda ostaja, ali se taka fenomenološka obravnava logike - ne glede na proglašanje apriornosti logike - lahko izogne psihologiji.