Hkratna imanenca in transcendenca resnice

Povzetek

Razprave o tem, ali je resnica odvisna ali neodvisna od človeških interesov, je vseprisotna v zgodovini Zahodne misli. Za nekatere je resnica odvisna od človeku neodvisnega dejanskega stanja, kot so dejstva ali relevantni vidiki razsežne realnosti. Za druge je resnica odvisna od človeških dejavnikov, kot so kaj je koristno verjeti ali kaj je v nekem obdobju znanost dokazala kot resnično. V bolj nedavni zgodovini to razpravo imenujemo razprava med realisti in antirealisti. Za realiste je resnica izbranih nosilcev resničnostne vrednosti osnovana na ustrezni relaciji teh s svetom. Za antirealiste je resnica določena glede na to kaj nekdo vé oziroma v kar je nekdo upravičen verjeti. Konflikt med realizmom in antirealizmom se je izkazal za trdovratnega, saj imata obe strani prepričljive argumente, ki podpirajo njune pozicije. Zagovarjal bom trditev, da bi obema stranema koristilo zgodovinsko pomembno, vendar danes bolj kot ne pozabljeno razlikovanje med imanenco in transcendenco resnic. V skladu s tem razlikovanjem pokažem, kako lahko resnica vključuje tako od človeka odvisne kot tudi od človeka neodvisne aspekte. Moja trditev je, da je upoštevanje takšne večplastne narave resnice nujno za doseganje filozofsko verjetnega in znanstveno legitimnega opisa narave resnice, ki je lahko uporabljeno tudi kot razlagalni inštrument pri definiranju različnih družbeno pomembnih pojavov, kot so védenje, zaupanje in prevara.