Govorna dejanja v funkciji logike naravnega jezika

Povzetek

Ob koncu Logično filozofskega traktata 1 Wittgenstein sprevidi, da očiščenje naravnega jezika vseh jezikovnih aporij sicer res odpravi pomanjkljivosti slovnične strukturiranosti stavka, ki nas s svojo površinskostjo odvrača od njegovega pravega smisla, vendar le-ta ne zmore izraziti vsebine misli in kot čista struktura (forma) stavka ostaja prazen. Ker logično-analitična obravnava stavkov v Traktatu zajema le opisno stavčno funkcijo, ne pa tudi drugih funkcij, se na ta način ustvarja napačen videz o pravilnosti lastnih izhodišč. Filozofija poznega Wittgensteina zato izhaja iz spoznanja, da je za enakovredno obravnavo različnih stavčnih funkcij potrebna drugačna metodologija, kot so jo predvideli analitični filozofi na prelomu dvajsetega stoletja. Metoda govornih dejanj [speech acts] kot preproste jezikovne igre [Sprachspiel] omogoča enotnejšo obravnavo pomena stavkov naravnega jezika. Članek je predstavitev metode govornih dejanj v pozni filozofiji Ludwiga Wittgensteina kot iskanja nujnih pogojev smiselnega izjavljanja.