Forma v službi metode: kako brati Wittgensteinove Filozofske raziskave

Povzetek

V tem članku bom dokazoval, da so diametralno nasprotna razumevanja Wittgensteinove filozofske dejavnosti v Filozofskih raziskavah posledica specifične dialoške forme samega teksta. Iz te je namreč nemogoče povleči eksplicitna in nedvoumna stališča, ki bi jih lahko pripisali samemu avtorju in bi bila konsistentna s tekstom kot celoto. Toda to ni slabost teksta, ki bi jo veljalo pripisati Wittgensteinovim psihološkim lastnostim, temveč sestavni del njegove avtorske strategije. Če enkrat izhajamo iz te perspektive, potem se Raziskave pokažejo kot polifonično besedilo, ki prav skozi igro različnih glasov, ki govorijo z različnih perspektiv, obravnava različne filozofske probleme, pri čemer pa ne daje dokončnih odgovorov nanje. Polifonična dialoškost je tako lastna Wittgensteinovi metodi. Še več: neločljivo je povezana z Wittgensteinovim pojmovanjem – oziroma spreobračanjem – same filozofije.