Možgani, nevrotehnologija in etika

Povzetek

V članku opisujemo genetsko-evolucijske in civilizacijske mehanizme, ki ves čas, a na različnih časovnih skalah, spreminjajo zgradbo in delovanje možganov. V zadnjih tisočletjih postaja nevroplastičnost vse pomembnejši mehanizem hitrejših adaptacij, zlasti ob velikih tehnoloških in kulturnih prebojih (iznajdba pisave, internet), in vodi do reorganizacije možganskih struktur in novega uma. Uvedba novih nevrotehnologij, s katerimi lahko še bolj dramatično in hipno spreminjamo možganske funkcije v bolezni in zdravju in ki nam že omogočajo interakcijo med možgani in računalnikom, pa človeka postavlja pred velika vprašanja bistva in nadaljnjega razvoja in usode človeka. Prav zato se kot imperativ postavlja potreba po novi etiki, ki mora (pro)aktivno sooblikovati dostikrat nejasno mejo med znanjem možnega in modro uporabo le-tega, morda v duhu recta ratio speculabilium, recta ratio agibilium.