Heidegger skozi argument

Povzetek

Prispevek uporabi delo Moč argumenta, avtorja Danila Šustra, pri analizi znanega teksta »močno-profilirane« kontinentalne tradicije – Heideggrovega eseja »Izvor umetniškega dela«. Pri določitvi glavnih pomanjkljivosti Heideggrove predstavitve idej se opira na splošno idejo o postopni rekonstrukciji implicitnih argumentov in Šustrovo opredelitev skritih predpostavk. Prva pomanjkljivost je veliko število predpostavk, ki so ključnega pomena, a ostanejo implicitne, druga pa trditve in koraki, ki ostanejo brez utemeljitve. Komentatorji, ki izhajajo iz heideggrske tradicije, puščajo večino teh vprašanj neodgovorjenih. Zadnji del prispevka se osredotoči na odličen poskus Davida Webermana, da bi ubranil pesniški slog te tradicije. Sprejemamo njegovo zamisel, da včasih implicitna argumentacija zadošča, a opozorimo, da v mnogih primerih ni nič takega, kar bi nakazovalo, da gre za tako implicitno obravnavo. Prav tako sprejemamo njegovo zamisel, da filozofi predlagajo modele za raznolike situacije ali sestave, a opozorimo, da je izvirne in nenavadne modele pogosto potrebno utemeljiti. Nazadnje, navkljub Webermanovi obrambi figurativnega, metaforičnega jezika v filozofiji, ni mogoče spregledati, da mora v osrednjih primerih, v katerih nastopajo pomembne metafore, biti prisoten vsaj namig, na kakšen način naj bi se jih dobesedno pojasnilo.