O nenatančnih stopnjah prepričanj: primer meduzarja, Ellsbergov paradoks in Trnuljčičin problem

Povzetek

Stopnje prepričanj najpogosteje določimo tako, da jih ponazorimo s stopnjo verjetnosti. »Ostrogledneži« trdijo, da lahko stopnje prepričanj opišemo zgolj z natančnimi verjetnostmi. Na drugi strani pa imamo t. i. »topoglede«, ki trdijo, da so stopnje prepričanj lahko nenatančne in bi jih v primeru nenatančnih (dvoumnih, nejasnih, nasprotujočih si ali pomanjkljivih) podatkov morali ponazoriti z nenatančnimi verjetnostmi. Vendar pa nenatančne stopnje verjetnosti lahko vodijo v neracionalno vedenje, po natančnejšem pregledu pa se izkažejo tudi za pojmovno nesmiselne. Na podlagi instrumentalnega pogleda, ki temelji na koherentnosti, zato branim stališče, da so stopnje verjetnosti lahko opredeljene zgolj z natančnimi verjetnostmi. Ta princip nato uporabim v treh posebnih primerih, za katere se na prvi pogled zdi, da kličejo po nenatančnih stopnjah. To so primer meduzarja, Ellsbergov paradoks in Trnuljčičin problem.