Kleveta svobode, diskriminacija dostojanstva

Povzetek

V sodobnem liberalizmu zahodnega sveta se svoboda izražanja pogosto povzdiguje v temeljno vrednoto, ki naj bi varovala pluralnost mnenj ter avtonomijo vsakega posameznika. Vendar pa se v kontekstu pornografije ta ideal zaplete v lastno protislovno mrežo, kjer svobodi izražanja preti, da postane sredstvo utrjevanja neenakosti. Pričujoči članek problematizira predvsem liberalno razumevanje takšne svobode, ki v imenu tolerance pogosto spregleda razmerja moči, ki ta diskurz pogojuje. V prvem delu prispevka predstavimo razumevanje svobode R. Dworkina, kot neprisiljene izbire, in feministično kritiko C. A. MacKinnon, ki opozarja, da pornografija ni le svoboda izražanja, temveč diskurz, v katerem se svoboda izražanja prelevi v svobodo zatiranja. V drugem delu zagovarjamo stališče, da liberalna toleranca do vsebin, ki degradirajo (predvsem ženska) telesa, razkriva paradoks tolerance, ki v strahu pred cenzuro izgubi samo sebe. V zaključku zato poudarimo, da svoboda brez etične odgovornosti ne osvobaja, temveč diskriminira.