Mentalni trening, meditacija in povečanje svobode
Ključne besede:
Budizem, mentalni trening, meditacija, šamatha, vipašyana, zavest, nevrofenomenologija, nevroznanost, nevroplastičnost, svoboda, možgani, duševnostPovzetek
Budistična tradicija že dolgo časa trdi, da je možno z uporabo meditacijskih tehnik (oblik mentalnega treninga) dolgoročno spreminjati določena negativna duševna stanja in sledi. S ponavljanjem nekaterih zavestno ustvarjenih izkušenj in kultivacijo nekaterih mentalnih veščin (načina pozornosti, nekaterih čustev in odzivov) lahko kultiviramo duševno blagostanje, povečujemo pozitivna čustva v primerjavi z negativnimi ter se približamo budističnemu idealu odsotnosti trpljenja. Možgani imajo lastnost (nevroplastičnost), da se spreminjajo glede na izkušnje, ki prihajajo iz zunanjega sveta, kot tudi glede na tiste, ki jih zavestno tvorimo v našem duševnem svetu. Na slednje kažejo nekateri nevroznanstveni eksperimenti, ki ugotavljajo, da je s treniranjem mentalnih veščin možno spremeniti delovanje in strukturo možganov-, in vzpostavljajo korelacije sprememb v možganih in sprememb v duševnih stanjih in sledeh. Za boljše razumevanje zavesti, duševnih pojavov in vpliva mentalnega treninga, moramo združevati prvoosebno (izkušenost meditatorjev) in tretjeosebno (natančna orodja nevroznanosti) metodologijo preučevanja zavesti. Izhajajoč iz te tradicije (nevrofenomenologije) skušam v članku pokazati, da meditacija odpira prostor, v katerem lahko človek spreminja samega sebe – tako na ravni možganov kot na ravni duševnih procesov – in si tako omogoči večjo svobodo.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2010 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.