Generalizem in partikularizem v estetiki: Sibley in Dancy

Avtorji

  • Božidar Kante Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru

Ključne besede:

estetika, etika, generalizem, partikularizem, debeli pojmi, tanki pojmi

Povzetek

V prvem delu članka predstavimo in analiziramo Sibleyjev generalizem in ga nato soočimo z Beardsleyjevo različico generalizma. Zdi se, da Sibley ostro razločuje med splošnimi merili, uporabljenimi pri oblikovanju in upravičenju našega splošnega ovrednotenja umetnine, in možnimi splošnimi merili, uporabljenimi pri odločanju, kakšen je značaj vzajemnega delovanja med različnimi lastnostmi umetnine, na primer, da neko prevladujočo lastnost umetnine (recimo dramatično intenzivnost) druga lastnost (na primer šaljivost) oslabi, ne pa intenzivira oziroma okrepi. Ker je generalist, je to razumljivo, saj mu kot generalistu ni treba še predlagati, da se tudi rezultat zapletenega vzajemnega delovanja med lastnostmi umetnine ravna po nekem mnoštvu pravil. Partikularist bi tu ugovarjal, da bi pravi generalist moral tudi sprejeti, da se sodbe o značaju posameznih vzajemnih delovanj med estetskimi lastnostmi ravnajo po nekih splošnih merilih. Hkrati pa se tudi ne bi zadovoljil s Sibleyjevo trditvijo, da imajo nekatere estetske lastnosti inherentno vrednost in vacuo, kajti partikularistovo mnenje je, da se vsakršna estetska vrednost poraja iz enkratne množice vzajemnih odnosov, ki obstajajo znotraj konteksta posamezne umetnine. Nobena estetska lastnost ne more vstopiti v te vzajemne odnose z vnaprej dano ali inherentno vrednostjo, saj je le-ta lahko kvečjemu posledica mnoštva takih vzajemnih odnosov. Vnaprej nimamo v naših rokah ničesar, s čimer bi lahko vrednotili umetnino; kontekst je tisti, ki naredi vrednost. Ne gre za to, da je umetnina delno cenjena kot posledica tega, da je elegantno, temveč njena eleganca delno tvori njeno estetsko vrednost.

V drugem in zadnjem delu članka ugovarjam Dancyju, najodličnejšemu predstavniku partikularizma v filozofiji nasploh, ki meni, da je debeli pojem nekako povezan tako z lastnostjo kot z držo oziroma naravnanostjo, ti dve stvari pa nikakor nista ločljivi prvini pojmov, saj je lastnost mogoče najbolje opisati kot tisto, ki si zasluži držo, držo pa je mogoče najbolje označiti kot ustrezno glede na prisotnost lastnosti. Z opiranjem na Levinsona dokazujem, da je pri estetskih vrednostnih terminih vselej mogoče razločiti nek opisni (fenomenalni) vidik. Dancy tudi trdi, da tisto, kar je vredno pri prijateljstvu, ne bi imelo nobene vrednosti, če bi bilo to prijateljstvo pretvarjanje, toda to, da prijateljstvo ni pretvarjanje, ni del onega, kar naredi prijateljstvo dragoceno. Pristnost je tu omogočajoči pogoj, ne pa temelj. Če bi bilo to res, tako dokazujem, potem bi sočutje, ki ga kdo čuti do Ane Karenine, spremenilo svojo prvotno ali, če hočete, “zatečeno” pozitivno vrednost spremenilo v negativno. Tisto, kar je cenjeno glede sočutja, ne bi imelo nobene vrednosti, če bi bilo to sočutje pretvarjanje. Tako stanje stvari se mi zdi močno protiintuitivno. Sočutje tu ni spremenilo svoje polarnosti, saj v tem primeru ne gre za primer pristnega sočutja. Na koncu pokažem, da ni bistvene razlike med Dancyjevim stališčem glede zatečene vrednosti in obrnljivega generalizma v estetiki. Merilo obrnljivosti valence ne zahteva razlage le tedaj, ko za pozitivno vezano lastnost v umetnini štejemo, da ima pozitivno vrednost, medtem ko je nevezane lastnosti, pa naj se izkažejo, da imajo ali pozitivno ali negativno vrednost, potrebno v obeh primerih razložiti. Razlaga je potrebna tedaj, ko je vezana lastnost uprimerjena v umetnini le tedaj, ko se vrednost te lastnosti razlikuje od njene valence. Če pa je tako, potem se zdi, da ni mogoče več trditi, da obstaja domnevna asimetrija med vezanimi in nevezanimi lastnostmi.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

30.09.2005

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Kante, B. (2005). Generalizem in partikularizem v estetiki: Sibley in Dancy. Analiza: časopis za kritično misel, 9(3), 46–61. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6946