Filozofija med znanostjo in humanističnimi vedami

Avtorji

  • Nenad Miščević Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in CEU

Ključne besede:

analitična filozofija, naturalizem, eksplanacionizem, eliminativizem, okomodacionizem

Povzetek

V tem članku bom govoril predvsem o prihodnosti analitične filozofije. Analitična filozofija je vsaj od logičnega pozitivizma sem nelagodno nihala med dvema kulturama, znanstveno in humanistično. Dva od treh utemeljiteljev analitične filozofije, Frege in Russell, sta jo jasno videla poravnano z znanstveno kulturo. Filozofija kot celota je bila v 19. stoletju kajpada povezana z umetnostjo in humanističnimi vedami, te povezave pa je ohranila do današnjih dni. Nekatere discipline, kot so estetika, etika, politična filozofija in filozofija zgodovine, očitno naslavljajo vprašanja, ki so bistvena za humanistične vede, medtem ko so druge, kot sta filozofija duha in filozofija jezika, tu in tam delile temelje s humanistično kulturo. V zadnji polovici stoletja je analitična tradicija ponovno osvojila nekaj ozemlja.

Moja splošna ideja je naslednja: Uporabljaj mostišča, ki so že bila ustvarjena! Pograbi najbolje iz obeh kultur, znanstvene in humanistične! Izogibaj se temu, da bi se odpovedal kateri od obeh! Dalje, dokazujem, da je tisto, kar je trajno pomembno v naturalizmu, poudarek na razlagi, ki dopolnjuje bolj normativno zanimanje. V primeru naturalizma je to trajno pomembnost zastri močan hrup eliminativističnega naturalizma. Moje lastne simpatije so, nasprotno, na strani akomodacionističnega, ne pa eliminativističnega pristopa: zanimive pojave moramo razložiti, ne pa jih odstraniti. In pokazati moramo, kako so mogoči bodisi znotraj širokega naravnega reda bodisi vsaj v odnosu do njega. Moj lasten akomodacionistični favorit v epistemologiji je različica razlage vrlin v Sosinem slogu, ki se osredinja bolj na razlago.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

30.09.2005

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Miščević, N. (2005). Filozofija med znanostjo in humanističnimi vedami. Analiza: časopis za kritično misel, 9(3), 3–10. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6943