Kriterij resnice in antični skepticizem

Avtorji

  • Boris Vezjak Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru

Ključne besede:

resnica, kriterij resnice, Sekst Empirik, znanje, prepričanje, upravičenje, ataraxia

Povzetek

Kar Andrej Ule imenuje dosegljivost resnice v svoji nedavni knjigi, lahko zlahka prepoznamo kot izrecni zastavek filozofskega raziskovanja v helenistični filozofiji, še posebej pri stoikih in skeptikih. Ta filozofija si zastavlja vprašanje po dosegljivosti resnice skozi postavitev vprašanja po kriteriju resnice (kriterion tes aletheias). Če želimo trditi, da je presničen, potem potrebujemo kriterij, po katerem bomo to trditev presodili. Zahteva se torej neko merilo, ki nam bo omogočilo reči, da je naše prepričanje Po p-ju upravičeno. Stoiki so bili prepričani, da je presničen tedaj, če je zaznan v jasnih in čistih okoliščinah. Kriterij ima torej status upravičitve našega prepričanja: kriterij K upraviči naše prepričanje Pglede p. Sekst Empirik je razvil različne načine, kako zavreči možnost takšnih kriterijev, nekateri so postali slavni pod opisom “Agripova trilema”. V članku poskušam pokazati, da je piranski skeptik navzlic temu, da zavrne kriterij znanja (in resnice), še vedno zavezan iskanju in doseganju resnice ter da se njegovo iskanje nadaljuje.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

31.05.2005

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Vezjak, B. (2005). Kriterij resnice in antični skepticizem. Analiza: časopis za kritično misel, 9(1-2), 74–86. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6936