(A)transcendentnost estetike na Slovenskem: primer Vebra in Kanteta
Ključne besede:
Kantetova knjiga Filozofija umetnosti, Vebrova estetika, umetnost, transcendenca, slovenska filozofska estetikaPovzetek
Članek ima tri dele: Prvi del obravnava Kantetovo knjigo Filozofija umetnosti (2001): avtor našteje tako njene odlike kot tudi njene pomanjkljivosti. Avtor navede ugovor proti Kantetovi obravnavi retroaktivizma v zadevni knjigi in kritizira umanjkanje tematiziranja tako pomembnega vprašanja, kot je odnos med umetnostjo in transcendenco, v knjigi, ki je zasnovana kot splošen uvod v filozofijo umetnosti. Kritično se odziva tudi na avtorjevo izjavo, da “sodobna umetnost ne potrebuje transcendence”. V drugem delu avtor obravnava najpomembnejšo estetsko filozofijo slovenske filozofije, ki jo je ustvaril največji slovenski filozof France Veber. Veber je svojo izvirno estetiko razvil v okvirih predmetnostne teorije. Estetske bitnosti je obravnaval z genetičnega, opisno analitičnega ter normativnega vidika. Po Vebru sta lastna predmeta pozitivnega oziroma negativnega estetskega čustvovanja lepota oziroma grdota. Ti vrednoti temeljita na irealnih likih. Doživljanje lepote je pravilno, če in samo če je avtonomno in je doživljanje lepote, ki temelji na faktičnem irealnem liku. Tretji del umešča Kantetovo knjigo v kontekst slovenske estetike in ugotavlja, da je glede na (ne)obravnavanje transcendence v povezavi z umetnostjo v ostrem nasprotju z najpomembnejšo oziroma najvplivnejšo filozofsko estetiko na Slovenskem (Ušeničnik, Veber, Pirjevec).
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2003 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.