Oris moralnega partikularizma

Avtorji

  • Vojko Strahovnik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ključne besede:

moralni partikularizem, moralni generalizem, moralna načela, holizem razlogov, kontekstualizem, moralna presoja in intuicija

Povzetek

Osrednja tema članka je moralni partikularizem kot stališče, ki zavrača možnost absolutnih moralnih načel (in pravil) in trdi, da sta moralna vrednost in moralna pravilnost dejanj, oseb ali situacij odvisni od moralno pomembnih razlogov, ki se pojavijo v vsaki posamezni situaciji pred nami. Ne moremo enkrat za vselej izločiti tistih značilnosti in lastnosti naših dejanj, ki bi bile vedno tudi moralno pomembne in bi vedno štele kot razlogi. Pomembno je osvetliti vse dimenzije takšnega stališča in ga umestiti v širšo sliko izbir za področje moralnih teorij. Moralni partikularizem se izkaže kot nasprotje moralnega generalizma. Pri našem moralnem presojanju moramo tako slediti vsaki posamezni situaciji pred nami in znotraj nje iskati tiste značilnosti in lastnosti, ki so moralno pomembne v tem primeru; in potem presoditi še, katere od teh so, na primer, bolj odločilne kot druge. Moralni partikularizem zagovarja holizem razlogov, ki zatrjuje bistveno odvisnost razlogov od konteksta. Poznamo več variacij moralnega partikularizma, ki se lahko med seboj tudi pomembno razlikujejo, vendar je vsem moč najti skupno jedro. Nekateri izmed številnih ugovorov, ki so postavljeni proti temu jedru partikularizma, se zdijo zelo močni in tehtni.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

30.09.2003

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Strahovnik, V. (2003). Oris moralnega partikularizma. Analiza: časopis za kritično misel, 7(3), 33–55. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6786