Antiredukcionistova dilema
Ključne besede:
redukcionizem, antiredukcionizem, fizikalizem vrst, fizikalizem primerkov, redukcija, večnačinovna realizacija, disjunktivni korak, vrsta, projektibilnostPovzetek
V sodobni filozofiji duha sta najbolj razširjeni teoriji duha redukcionizem in antiredukcionizem. Obe predpostavljata, da so psihični pojavi le posebna vrsta fizičnih pojavov, razlikujeta pa se v tem, da redukcionizem predpostavlja identiteto psihičnih in fizičnih lastnosti v smislu, da so vsi (različni) primerki iste vrste psihičnega stanja tudi primerki iste vrste fizičnega stanja, kar se imenuje fizikalizem vrst, antiredukcionizem pa, da so lahko vsi (različni) primerki iste vrste psihičnega stanja primerki različnih vrst fizičnih stanj, kar se imenuje fizikalizem primerkov. Redukcionist je prepričan, da fizikalizem vrst omogoča redukcijo psihologije na fiziko, antiredukcionist pa, da to ni mogoče, ker lahko različna fizična stanja, ki so posledica različne fizične in kemične zgradbe organizmov, realizirajo ista psihična stanja, kar se imenuje “večnačinovna realizacija”. Večnačinovna realizacija potrdi resničnost fizikalizma primerkov in napačnost fizikalizma vrst. V članku je predstavljena antiredukcionistova dilema na globalni ravni razpravljanja o psihičnih in fizičnih lastnostih, ki jo je sestavil redukcionist Kim na osnovi odgovora antiredukcionista Fodorja na njegov predlog o tem, kako bi se lahko izognili večnačinovni realizaciji, da bi ostali redukcionisti, ki ga lahko imenujemo “disjunktivni korak”. Kimova antiredukcionistova dilema predstavlja za antiredukcionista resen problem, ker ga prvi krak dileme vodi v redukcionizem, drugi pa v eliminativizem.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 1998 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.