Čemu biti moralen?

Povzetek

V uvodnem delu dialoga Država skuša Sokrat sogovornike prepričati, da je razumno biti pravičen, češ da je življenje pravičnika v vseh ozirih boljše in srečnejše od življenja nepravičnika. Nasproti temu zagovarja Glavkon “kontraktivistično” pojmovanje pravičnosti kot nujnega zla, kot za večino zadovoljivega kompromisa med najboljšo (okoriščati se z lastnim krivičnim ravnanjem, ne da bi bili za tako ravnanje kaznovani) in najslabšo možnostjo (biti žrtev krivičnega ravnanja drugih, ne da bi zmogli izsiliti nadomestilo za utrpelo škodo). Glavkonov sklep je, da, prvič, ljudje izbirajo pravičnost kot življenjsko držo zaradi njenih koristnih posledic in ne zaradi nje same in, drugič, da bo, če to drži, razumen človek raje izbral videz pravičnosti kot resnično pravičnost. Namen članka je pokazati, da je Glavkonov izziv Sokratu enako (pre)trd oreh tudi za tiste sodobne poskuse instrumentalnega upravičevanja pravičnosti oz. moralnosti nasploh, ki vidijo v moralnih načelih načela presodnosti v okoliščinah interakcije med ljudmi, v moralnosti pa dispozicijo za vzdržanje od maksimiranja (brezobzirnega uveljavljanja) osebnega interesa.